<?xml version="1.0" encoding="utf-8"?><rss version="2.0"
    xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
    xmlns:slash="http://purl.org/rss/1.0/modules/slash/"
    xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom">
<channel>

	<title>Festival Borštnikovo srečanje — Aktualno</title>
	<link>http://www.2017.borstnikovo.si/</link>
	<language>sl</language>
	<copyright>Copyright 2026 Festival Borštnikovo srečanje</copyright>
	<description>Festival Borštnikovo srečanje je osrednji slovenski gledališki festival, kjer se v okviru srečanja gledališč podeljuje najbolj prestižna nagrada za igralske dosežke, Borštnikov prstan.</description>
	<webMaster>sale@plastikfantastik.net (Plastikfantastik)</webMaster>
	<pubDate>Thu, 19 Nov 2026 20:27:25 +0100</pubDate>
	<lastBuildDate>Thu, 19 Nov 2026 20:27:25 +0100</lastBuildDate>
	<category>Aktualno</category>	
	<docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
	<ttl>60</ttl>
	<atom:link href="http://www.2017.borstnikovo.si/rss/aktualno/" rel="self" type="application/rss+xml"/>
		<item>
			<title>Agora s Sašo Pavček</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/agora-s-saso-pavcek/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Svobodni radio Agora je z letošnjo prejemnico prstana, Sašo Pavček, pripravil pogovor. Lahko ga poslušate na tej povezavi:
</p>
<ul>
  <li>
    <a href="http://agora.at/Sendungen/AGORA-Divan/Sasa-Pavcek-I-Ko-se-cas-ustavi-...-Wenn-die-Zeit-stehenbleibt">Agora</a>
  </li>
</ul>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/agora-s-saso-pavcek/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Svobodni radio Agora je z letošnjo prejemnico prstana, Sašo Pavček, pripravil pogovor. Lahko ga poslušate na tej povezavi:


  
    <a href="http://agora.at/Sendungen/AGORA-Divan/Sasa-Pavcek-I-Ko-se-cas-ustavi-...-Wenn-die-Zeit-stehenbleibt">Agora</a>
  
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 07 Nov 2017 13:37:12 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Nekaj odzivov</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/nekaj-odzivov_1/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Anđela Vidović, gledališka kritičarka iz Hrvaške, je spregovorila o tekmovalnem programu letošnjega Festivala. Na naslednjih povezavah:
</p>
<ul>
  <li>
    <a href="http://arteist.hr/leonce-i-lena-52-borstnikovo-srecanje/">Leonce in Lena</a>
  </li>
  <li>
    <a href="http://arteist.hr/nemoc-52-borstnikovo-srecanje/">Nemoč in Brezmadežna</a>
  </li>
  <li>
    <a href="http://arteist.hr/birdland-na-52-borstnikovom-srecanju/">Tisti občutek padanja</a>
  </li>
</ul>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  Olga Vujović, gledališka kritičarka redno spremlja dogajanje na slovenski gledališki sceni. Tukaj je njena recenzija <em>Nemoči</em>:
</p>
<ul>
  <li>
    <a href="http://kritikaz.com/vijesti/Kritike/34597/Sna%C5%BEna_nemo%C4%87">Kritikaz - Nemoč</a>
  </li>
</ul>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/nekaj-odzivov_1/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Anđela Vidović, gledališka kritičarka iz Hrvaške, je spregovorila o tekmovalnem programu letošnjega Festivala. Na naslednjih povezavah:


  
    <a href="http://arteist.hr/leonce-i-lena-52-borstnikovo-srecanje/">Leonce in Lena</a>
  
  
    <a href="http://arteist.hr/nemoc-52-borstnikovo-srecanje/">Nemoč in Brezmadežna</a>
  
  
    <a href="http://arteist.hr/birdland-na-52-borstnikovom-srecanju/">Tisti občutek padanja</a>
  


  &nbsp;


  Olga Vujović, gledališka kritičarka redno spremlja dogajanje na slovenski gledališki sceni. Tukaj je njena recenzija <em>Nemoči</em>:


  
    <a href="http://kritikaz.com/vijesti/Kritike/34597/Sna%C5%BEna_nemo%C4%87">Kritikaz - Nemoč</a>
  
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 06 Nov 2017 13:45:45 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>To so nagrade 52. Festivala Borštnikovo srečanje</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/to-so-nagrade-52.-festivala-borstnikovo-srecanje_1/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Obrazložitve nagrad strokovne žirije 52. Festivala Borštnikovo srečanje
</p>
<h3>
  Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev
</h3>
<p>
  <em><strong>Nemoč</strong></em> v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana (z večino glasov)
</p>
<p>
  Snovalci predstave Nemoč so ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti. Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi Nemoč režiserja Primoža Ekarta sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo.
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada za prevod
</h3>
<p>
  Andrej Rozman Roza za prevod dela The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim Dermot: <em><strong>Peter Kušter</strong></em> v izvedbi SNG Nova Gorica (soglasno)
</p>
<p>
  Andrej Rozman Roza se je v svojem prevodu Petra Kuštra ponovno izkazal za virtuoza jezika, njegov prenos besedila v slovenski jezik je izrazito gledališki, živ in plastičen. Z lahkoto prehaja med visokim literarnim in nižjim pogovornim jezikom, ob čemer vzpostavi novo celoto, igriv in bogat jezikovni univerzum.
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada za kostumografijo
</h3>
<p>
  Alan Hranitelj za kostumografijo v uprizoritvi <em><strong>Leonce in Lena</strong></em> v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (z večino glasov)
</p>
<p>
  Redko se zgodi, da bi kostumografija tako celovito vstopila v prostor igre, režije in dramaturgije, kot se je to ustvarilo v predstavi Leonce in Lena. Kostumi delujejo kot govoreči kipi, ki se norčujejo iz malomeščanskega gledališča, nekritičnega do lastne produkcije. Alan Hranitelj je z njimi dosledno usmerjal način igre, gib igralcev in ustvaril osnove za situacijsko komiko.&nbsp;
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada za scenografijo
</h3>
<p>
  Damir Leventić za scenografijo v uprizoritvi <em><strong>Nemoč</strong></em> v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)
</p>
<p>
  Na prvi pogled preprosta scena Damirja Leventića obsega celovit likovni koncept. Gledalka namesto udobne gledališke stavbe vstopi v intimni svet opuščenega stanovanja. Meščanski prostor v razkroju poudarja brezizhodno stanje politične, ekonomske in osebne krize lika. Minimalistična scenografija z domiselno uporabo vseh površin v prostoru postane zaslon ekonomskih paradigem in kriz prve dekade milenija. Scena v predstavi Nemoč nas vrača skupaj z aktualnim besedilom k umetniškemu kredu "manj je
  več".
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada za avtorsko pesmi
</h3>
<p>
  Damir Avdić za avtorsko glasbo v uprizoritvi <em><strong>Antigona</strong></em> v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)
</p>
<p>
  Damir Avdić je umetnik, ki ga svet izrazito boli. Njegove avtorske pesmi jasno vzpostavljajo odnos do krivic v svetu, brezkompromisen je do sveta kot tudi do sebe in svojih slabosti v njem. Ko Avdić obsoja svet, sebe nikoli ne izvzema iz njega, kar je danes resnično izjemna redkost. Do sebe zmore vzpostaviti distanco, ne razume se za popolno bitje v svetu krivic, ampak je del krivičnega sveta, ki ga kot takega s svojimi človeškimi slabostmi in ranljivostjo tudi soustvarja.&nbsp;
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada za mladega igralca
</h3>
<p>
  Nik Škrlec za vlogo Hansa Schniera v uprizoritvi <em><strong>Nemoč</strong></em> v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)
</p>
<p>
  Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.&nbsp;
</p>
<h3>
  Štiri Borštnikove nagrade za igro
</h3>
<p>
  Ana Urbanc za vlogi Jenny v uprizoritvi <em><strong>Tisti občutek padanja</strong></em> v izvedbi Drame SNG Maribor in Majdalenke v uprizoritvi <em><strong>Ljudožerci</strong></em> v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)
</p>
<p>
  Jenny Ane Urbanc je v Tistem občutku padanja kot nekakšna različica sodobne Alice, ki se znajde v svetu rokenrola in njegove prepoznavne ikonografije. Zaradi prizemljenosti svoje prezence ne dopusti, da se v tem svetu utopi kot drugi liki. Če kot Jenny udejanja minimalistična igralska sredstva, kot Majdalenka v Ljudožercih pokaže zastrašujočo odprtost in ekstatično energijo brez meja, ki jo vodi v smrt.&nbsp;
</p>
<p>
  <br />
  Maruša Majer za vlogo v uprizoritvi <em><strong>Stenica</strong></em> v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)
</p>
<p>
  Maruša Majer je s svojo igro v ospredju pokazala redko videno eksplozijo ljubezenskega zanosa, ki se upira realnosti, medtem ko je z igro brez besed v drugem planu izrazila intenzivno odrsko prezenco s presežnim emotivnim nabojem.
</p>
<p>
  <br />
  Gregor Zorc za vlogo v uprizoritvi <em><strong>Stenica</strong></em> v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)
</p>
<p>
  Gregor Zorc obvlada pestro paleto igralskih odtenkov, od komičnih do dramatičnih, navzven brez napora prehaja od lika do performerja ali improvizira. S svojo hipnotično odrsko prezenco začara ne samo oder, temveč tudi občinstvo, ki hvaležno in razigrano sodeluje.
</p>
<p>
  <br />
  Igralski kolektiv v uprizoritvi <em><strong>Človek, ki je gledal svet</strong></em> v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)
</p>
<p>
  Slovensko mladinsko gledališče je velikokrat dokazalo, da sta kolektivno delo in načelo snovalnega gledališča integralna dela njegovega ustvarjanja. V predstavi Človek, ki je gledal svet gre za odprto gledališko obliko, kjer se prepletajo globalna vprašanja z intimnim prispevkom v obliki osebnega albuma fotografij in zgodb igralcev. Prav sopostavljanje dramskih in performativnih prizorov stopnjuje dogajanje v odgovoren in komunikativen umetniški prikaz sveta, ki ga svež, angažiran kolektiv
  suvereno preigrava.
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
</h3>
<p>
  Žiga Divjak za režijo uprizoritve <em><strong>Človek, ki je gledal svet</strong></em> v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)
</p>
<p>
  Ko se zdi, da se snovalno gledališče pogosto zaplete v izpraznjenost svoje forme in odtuji od občinstva, ga Žiga Divjak v tekmovalnem programu festivala napolni z vsebino. Ta gledališki format je v tesnem sodelovanju s celotno umetniško ekipo osmislil ne samo vsakega posameznika in posameznico na odru, ampak tudi pri občinstvu ustvaril kompleksen pogled na ranljivost ljudi in narave v sodobnem svetu.
</p>
<h3>
  Borštnikova nagrada po presoji žirije
</h3>
<p>
  umetniški kolektiv uprizoritve <em><strong>Ljudožerci</strong></em> za uprizoritev dramskega besedila Gregorja Strniše Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)
</p>
<p>
  Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot. Njegova angažiranost šteje za univerzalno veličino poetičnega besedila. Skupaj z vsemi ustvarjalkami in ustvarjalci uprizoritve predstavlja ponavljajoči se mrtvaški ples z besedami, ki jih v sodobnem
  gledališču resnično razumemo: "Táko je ko surovo jajce, z rumenjakom življenja, beljakom smrti in trdo lupino končnosti, ki plava v neskončnem morju nenaravnega sveta."
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/to-so-nagrade-52.-festivala-borstnikovo-srecanje_1/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Obrazložitve nagrad strokovne žirije 52. Festivala Borštnikovo srečanje


  Velika nagrada Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev


  <em><strong>Nemoč</strong></em> v režiji Primoža Ekarta ter izvedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana (z večino glasov)


  Snovalci predstave Nemoč so ustvarili redko sintezo vseh elementov uprizoritve in jih povezali v vznemirljivo gledališko dejanje z izčiščenim družbenim stališčem, ki pa se ne izogiba ranljivosti. Izbor besedil, dramaturgija predstave, scenski prostor, kostum, igra in funkcionalna uporaba glasbe se v predstavi Nemoč režiserja Primoža Ekarta sestavijo v dragoceno gledališko izkušnjo.


  Borštnikova nagrada za prevod


  Andrej Rozman Roza za prevod dela The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim Dermot: <em><strong>Peter Kušter</strong></em> v izvedbi SNG Nova Gorica (soglasno)


  Andrej Rozman Roza se je v svojem prevodu Petra Kuštra ponovno izkazal za virtuoza jezika, njegov prenos besedila v slovenski jezik je izrazito gledališki, živ in plastičen. Z lahkoto prehaja med visokim literarnim in nižjim pogovornim jezikom, ob čemer vzpostavi novo celoto, igriv in bogat jezikovni univerzum.


  Borštnikova nagrada za kostumografijo


  Alan Hranitelj za kostumografijo v uprizoritvi <em><strong>Leonce in Lena</strong></em> v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega (z večino glasov)


  Redko se zgodi, da bi kostumografija tako celovito vstopila v prostor igre, režije in dramaturgije, kot se je to ustvarilo v predstavi Leonce in Lena. Kostumi delujejo kot govoreči kipi, ki se norčujejo iz malomeščanskega gledališča, nekritičnega do lastne produkcije. Alan Hranitelj je z njimi dosledno usmerjal način igre, gib igralcev in ustvaril osnove za situacijsko komiko.&nbsp;


  Borštnikova nagrada za scenografijo


  Damir Leventić za scenografijo v uprizoritvi <em><strong>Nemoč</strong></em> v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)


  Na prvi pogled preprosta scena Damirja Leventića obsega celovit likovni koncept. Gledalka namesto udobne gledališke stavbe vstopi v intimni svet opuščenega stanovanja. Meščanski prostor v razkroju poudarja brezizhodno stanje politične, ekonomske in osebne krize lika. Minimalistična scenografija z domiselno uporabo vseh površin v prostoru postane zaslon ekonomskih paradigem in kriz prve dekade milenija. Scena v predstavi Nemoč nas vrača skupaj z aktualnim besedilom k umetniškemu kredu "manj je
  več".


  Borštnikova nagrada za avtorsko pesmi


  Damir Avdić za avtorsko glasbo v uprizoritvi <em><strong>Antigona</strong></em> v izvedbi SNG Drama Ljubljana (soglasno)


  Damir Avdić je umetnik, ki ga svet izrazito boli. Njegove avtorske pesmi jasno vzpostavljajo odnos do krivic v svetu, brezkompromisen je do sveta kot tudi do sebe in svojih slabosti v njem. Ko Avdić obsoja svet, sebe nikoli ne izvzema iz njega, kar je danes resnično izjemna redkost. Do sebe zmore vzpostaviti distanco, ne razume se za popolno bitje v svetu krivic, ampak je del krivičnega sveta, ki ga kot takega s svojimi človeškimi slabostmi in ranljivostjo tudi soustvarja.&nbsp;


  Borštnikova nagrada za mladega igralca


  Nik Škrlec za vlogo Hansa Schniera v uprizoritvi <em><strong>Nemoč</strong></em> v izvedbi Zavoda Imaginarni in Mini Teatra Ljubljana (soglasno)


  Nik Škrlec je s prehajanjem med distancirano in ekspresivno igro utelesil nemoč posameznika v boju za preživetje v času brutalnega neoliberalnega kapitalizma, ki se zažira v najintimnejše plasti življenja. Škrlec z artikuliranim igralskim telesom lahkotno žonglira z različnimi emotivnimi stanji in odrskimi veščinami.&nbsp;


  Štiri Borštnikove nagrade za igro


  Ana Urbanc za vlogi Jenny v uprizoritvi <em><strong>Tisti občutek padanja</strong></em> v izvedbi Drame SNG Maribor in Majdalenke v uprizoritvi <em><strong>Ljudožerci</strong></em> v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)


  Jenny Ane Urbanc je v Tistem občutku padanja kot nekakšna različica sodobne Alice, ki se znajde v svetu rokenrola in njegove prepoznavne ikonografije. Zaradi prizemljenosti svoje prezence ne dopusti, da se v tem svetu utopi kot drugi liki. Če kot Jenny udejanja minimalistična igralska sredstva, kot Majdalenka v Ljudožercih pokaže zastrašujočo odprtost in ekstatično energijo brez meja, ki jo vodi v smrt.&nbsp;


  
  Maruša Majer za vlogo v uprizoritvi <em><strong>Stenica</strong></em> v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)


  Maruša Majer je s svojo igro v ospredju pokazala redko videno eksplozijo ljubezenskega zanosa, ki se upira realnosti, medtem ko je z igro brez besed v drugem planu izrazila intenzivno odrsko prezenco s presežnim emotivnim nabojem.


  
  Gregor Zorc za vlogo v uprizoritvi <em><strong>Stenica</strong></em> v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj (soglasno)


  Gregor Zorc obvlada pestro paleto igralskih odtenkov, od komičnih do dramatičnih, navzven brez napora prehaja od lika do performerja ali improvizira. S svojo hipnotično odrsko prezenco začara ne samo oder, temveč tudi občinstvo, ki hvaležno in razigrano sodeluje.


  
  Igralski kolektiv v uprizoritvi <em><strong>Človek, ki je gledal svet</strong></em> v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)


  Slovensko mladinsko gledališče je velikokrat dokazalo, da sta kolektivno delo in načelo snovalnega gledališča integralna dela njegovega ustvarjanja. V predstavi Človek, ki je gledal svet gre za odprto gledališko obliko, kjer se prepletajo globalna vprašanja z intimnim prispevkom v obliki osebnega albuma fotografij in zgodb igralcev. Prav sopostavljanje dramskih in performativnih prizorov stopnjuje dogajanje v odgovoren in komunikativen umetniški prikaz sveta, ki ga svež, angažiran kolektiv
  suvereno preigrava.


  Borštnikova nagrada za najboljšo režijo


  Žiga Divjak za režijo uprizoritve <em><strong>Človek, ki je gledal svet</strong></em> v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča (soglasno)


  Ko se zdi, da se snovalno gledališče pogosto zaplete v izpraznjenost svoje forme in odtuji od občinstva, ga Žiga Divjak v tekmovalnem programu festivala napolni z vsebino. Ta gledališki format je v tesnem sodelovanju s celotno umetniško ekipo osmislil ne samo vsakega posameznika in posameznico na odru, ampak tudi pri občinstvu ustvaril kompleksen pogled na ranljivost ljudi in narave v sodobnem svetu.


  Borštnikova nagrada po presoji žirije


  umetniški kolektiv uprizoritve <em><strong>Ljudožerci</strong></em> za uprizoritev dramskega besedila Gregorja Strniše Ljudožerci v izvedbi Drame SNG Maribor (soglasno)


  Strniševi Ljudožerci so bili od svojega nastanka v Sloveniji uprizorjeni samo štirikrat. Zato je uprizoritev besedila v današnjem času dokaz, da smo priča izjemnemu umetniškemu delu, ki z metaforo kaže na podiranja še zadnjih ostankov moralnih, socialnih, političnih in družbenih vrednot. Njegova angažiranost šteje za univerzalno veličino poetičnega besedila. Skupaj z vsemi ustvarjalkami in ustvarjalci uprizoritve predstavlja ponavljajoči se mrtvaški ples z besedami, ki jih v sodobnem
  gledališču resnično razumemo: "Táko je ko surovo jajce, z rumenjakom življenja, beljakom smrti in trdo lupino končnosti, ki plava v neskončnem morju nenaravnega sveta."
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 29 Oct 2017 22:27:59 +0100</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Nova e-razstava: FBS 2016</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/nova-e-razstava/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Oglejte si našo novo e-razstavo, ki je nastala v sodelovanju z Novim ZATO., SNG Drama Ljubljana, SLovenskim ljudskim gledališčem Celje ter slovenskimi gledališkimi institucijami.
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/nova-e-razstava/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Festival Borštnikovo srečanje v sodelovanju z Novim ZATO. in slovenskimi gledališči ter kulturno-izobraževalnimi inštitucijami e-razstavo Festival Borštnikovo srečanje. Vztrajamo pri skrbi za digitalizacijo, dostopnost in popularizacijo slovenske gledališke dediščine.


  Kakor vselej doslej smo tudi letos zasnovali razstavo v treh sklopih: v prvem so na ogled fotografije s sklepne prireditve enainpetdesetega Festivala; drugi sklop je posvečen uprizoritvi <em>Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk</em> v režiji Jerneja Lorencija in izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča Celje, najboljši predstavi lanskega leta. Ta del vključuje fotografije Jake Babnika, scenske skice Braneta Hojnika, plakate in gledališki list, nekaj člankov in izbor kritik o
  uprizoritvi. Tretji sklop je posvečen Daretu Valiču, dobitniku Borštnikovega prstana 2016 skozi fotografski pregled gledališkega opusa.


  <a href="http://repertoar.sigledal.org/razstava/festival-borstnikovo-srecanje-2016" target="_blank">E-razstava FBS 2016</a>
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 27 Oct 2017 21:02:28 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Fokus: Finska</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/fokus-finska/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Partner našega festivala je TINFO, ki o dogajanju v Fokusu poroča na svojih spletnih straneh.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/fokus-finska/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Na spletnih straneh organizacije TINFO, s katero partnersko sodelujemo v okviru letošnjega Fokusa, je objavljen tudi <a href="http://www.tinfo.fi/en/TINFO_e-News__Theatre_News_from_Finland__Autumn_2017#happy">kratek pogovor z Aljo Predan ter temeljnimi izhodišči festivalskega fokusa.</a>
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 15 Oct 2017 21:09:33 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>AGRFT na FBS</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/agrft-na-fbs/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Prev lepo vas vabimo na ogled produkcij UL AGRFT. Vstopnice za predstave so naprodaj na posameznem prizorišču pol ure pred predstavo in pri blagajni SNG Maribor. Cena vstopnice je 5 € , <strong>za študente in dijake ni vstopnine.</strong> Za produkcijo <em>Zločin in kazen</em> pa je organiziran brezplačen prevoz v Ljubljano!
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/agrft-na-fbs/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Prev lepo vas vabimo na ogled produkcij UL AGRFT. Vstopnice za predstave so naprodaj na posameznem prizorišču pol ure pred predstavo in pri blagajni SNG Maribor. Cena vstopnice je 5 € , <strong>za študente in dijake ni vstopnine.</strong> Za produkcijo <em>Zločin in kazen</em> pa je organiziran brezplačen prevoz v Ljubljano!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 15 Oct 2017 20:44:46 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Prstan za Sašo Pavček</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/prstan-za-saso-pavcek/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Saša Pavček, članica igralskega ansamla SNG Drama Ljubljana, v svoje igralske like vstopa oprezno, radovedno, občutljivo, z upanjem in strahom hkrati, pa z neko neulovljivo melanholijo ...
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/prstan-za-saso-pavcek/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  "Zakaj igralka igra?" se sprašuje <strong>Saša Pavček</strong> v eseju z naslovom <em>Igralka</em>, objavljenem v uvodu v njeno knjigo <em>Na odru zvečer</em>. In si med drugim odgovarja: "Da njeno bivanje vsaj nekam pelje." To je skromen, na prvi pogled preskromen odgovor za igralko, ki nocoj prejema najvišje igralsko priznanje. A hkrati nenavadno iskren in dosleden. Saša Pavček namreč v svoje igralske like vstopa oprezno, radovedno, občutljivo, z upanjem in strahom hkrati, pa z neko
  neulovljivo melanholijo, svojo "dobro znanko", kot pravi v omenjenem eseju. Morda lahko rečemo, da lahko le tako svoje vloge sploh oblikuje in hkrati z njimi sestavlja tudi lastno igralsko oziroma umetniško podobo, po kateri jo prepoznavamo in že skoraj štirideset let spremljamo na odrskih deskah in radijskih valovih, na televiziji in filmu ali v pisani besedi.


  / zapisal: Blaž Lukan


  
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 09 Oct 2017 14:30:43 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>KGB v času FBS</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/kgb-v-casu-fbs/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Petek / 20.10. 2017 / 21:30 /
</p>
<h4 class="customH4">
  Živa voda
</h4>
<p>
  Skupino Živa voda sestavljajo glasbeniki iz različnih svetov, ki so se zbrali okoli mladega avtorja glasbe in čelista Ariela Veia&nbsp; Atanasovskega.&nbsp;
</p>
<p>
  Najprej je bila poezija Tine Sovič , njegove mame; Ariel je našel njene pesmi, ko je bila sama na daljšem potovanju. Mladi umetnik se je smelo lotil uglasbitve. V poeziji prevladuje razmišljujoča tematika, ki se večplastno dotika bivanja in lastnega mesta v svetu skozi temo ljubezni in smisla obstoja. Rdeča nit je vedno znova ranljivost, ki pa je tudi priložnost za vstop v nepozabne dušne dogodivščine. Te se zgodijo, ko si dovolimo razbiti se na koščke in v odmiku od njih s kančkom
  obešenjaškega humorja opazovati njihovo ponovno sestavljanje .
</p>
<p>
  Ariel je pesmi intuitivno vpel v melodije in vzdušje, ki ga je zaslutil v njih.&nbsp;
</p>
<p>
  Priznani slovenski "vsestrunski" glasbenik in skladatelj Igor Bezget, s katerim sta Tina in Ariel sodelovala že v drugih zasedbah,&nbsp; je mladega avtorja spodbudil pri zagovarjanju lastnih kompozicij in mu pomagal z aranžmaji. Družinsko vzdušje v domači dnevni sobi, kjer so potekale in še potekajo vaje in ustvarjanje, lepo dopolnjujeta Urška Gajšt s svojim vilinskim vokalom in Jure Najdič na kontrabasu. Kot gost se jim&nbsp; pridružuje tudi Arielov oče, Vasko Atanasovski na flavti in
  saksofonih.&nbsp;&nbsp;
</p>
<p>
  Ariel Vei Atanasovski: violončelo<br />
  Igor Bezget: kitara<br />
  Urška Gajšt: vokal<br />
  Jure Najdič: kontrabas<br />
  Tina Sovič: tolkala<br />
  k. g. Vasko Atanasovski: saksofoni, flavta
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Ponedeljek / 23.10. 2017 / 20:00
</p>
<h4 class="customH4">
  Senca tvoj'ga psa
</h4>
<p>
  gledališko-glasbena predstava za pojočega igralca in tri glasbenike<br />
  pesmi Jacquesa Brela
</p>
<p>
  Premiera: 25. maja 2008, Slovensko mladinsko gledališče<br />
  Predstava traja 80 minut in nima odmora
</p>
<p>
  Neumnost je lenoba. Neke vrste špeh okrog srca in okoli možganov.Igrajo: Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Krunoslav Levačić &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
  &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;<br />
  Avtor prevodov in režija: Branko Završan<br />
  Glasbeni aranžmaji: Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Krunoslav Levačić<br />
  Produkcija: avtorji in Slovensko mladinsko gledališče
</p>
<p>
  Predstava je nastala v okviru Festivala francosko-slovenske pomladi in v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani.
</p>
<p>
  Jacques Brel (1929–1978), belgijsko-francoski skladatelj, pevec, pesnik in igralec, je avtor sugestivne poezije in metaforike, ki nas vabi v občutljivi labirint doživljanja življenja. Kot poslušalci tudi sami postajamo junaki njegovih zgodb, ki se stapljajo z našimi izkušnjami in doživetji. Z Brelovo zapuščino so se spopadali različni glasbeni ustvarjalci 20. stoletja, z legendarno Ne me quitte pas (v Završanovem prevodu Saj ne boš kar šla) med drugim Marlene Dietrich, Mireille Mathieu, Nana
  Mouskouri, Natacha Atlas in Sting. Igralec Branko Završan nam bo šestnajst Brelovih šansonov približal v svojem prevodu in interpretaciji.
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Torek / 24.10. 2017 / 22:00 /
</p>
<h4 class="customH4">
  Ljubezničenja
</h4>
<p>
  Produkcija magistrskega programa Dramska igra, smer Gledališko petje<br />
  Premiera 22. maj 2017, bar SOHO<br />
  Predstava traja 1 uro.
</p>
<p>
  Kabaretistki: Zala Ana Štiglic • Sara Dirnbek<br />
  Glasbeniki: Rok Lopatič, klavir • Primož Fleischman, saksofon • Aleš Rendla, bobni • Aleš Avbelj, kontrabas
</p>
<p>
  Avtorici besedila Zala Ana Štiglic, Sara Dirnbek<br />
  Avtor glasbenega aranžmaja Žare Prinčič<br />
  Dramaturginja Pia Vatovec<br />
  Kostumografka Lilijana Ban<br />
  Oblikovalec zvoka Jakob Ostanek<br />
  Avtor likovne podobe Anže Korenjak
</p>
<p>
  Mesto, v katerem živita in ustvarjata kabaretistki Rosalee in Šarlotta, ima eno kavarno, eno beznico, eno kinodvorano, eno špecerijo, en park in nešteto moških.
</p>
<blockquote>
  <p>
    "Vse nesrečne zaljubljenosti vodijo do enakih zaključkov." – Rosalee
  </p>
  <p>
    "Na svetu je toliko čudovitih moških, pa imam samo par rok in eno samo srce." – Šarlotta
  </p>
</blockquote>
<p>
  -
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Sreda / 25.10. 2017 / 20:00 /
</p>
<h4 class="customH4">
  CABAres CABArei
</h4>
<p>
  življenjska komedija
</p>
<p>
  Režiser in igralec: Zijah A. Sokolović
</p>
<p>
  Življenjska komedija, ki jo igralec in režiser Zijah A. Sokolović uprizarja že skoraj dve desetletji (premierno je bila uprizorjena v dunajskem Interkultheatru leta 1993 in je do danes doživela več kot 1000 ponovitev), domiselno karikira in analizira sodobnega človeka, ki verjame, da sta porok za njegovo srečo država in zakonski stan. Toda pod plaščem humornih, glasnih in povsem moških razmišljanj o krizi zakonskega odnosa, podprtih z mojstrsko mimiko in popolnim obvladovanjem glasu, ki
  pripravi gledalce do neukrotljivega smeha in do ledene zgroženosti, se skriva tudi razmislek o tehtnejših življenjskih vprašanjih; ne o vožnji z avtomobilom v prihodnosti ali zdravem razumu, temveč tudi o sprijaznjenosti z življenjem, o starosti in obeh, vsakogar prizadevajočih temah, ljubezni in smrti. Verjemite, občudovali boste njegovo interpretacijsko veščino in lucidnost njegovih spoznanj.
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Četrtek / 26.10. 2017 / 20:00 /
</p>
<h4 class="customH4">
  BANDA FERDAMANA
</h4>
<p>
  Večer impro teatra
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Petek / 27.10. 2017 / 21:30
</p>
<h4 class="customH4">
  HAMO &amp; TRIBUTE 2 LOVE
</h4>
<p>
  Zasedba Hamo &amp; Tribute 2 Love vam bo v sklopu koncertnega spomladanskega cikla 2015 predstavila material iz nove plošče "Pol", ki bo izšla na LPju v omejeni nakladi 100 kos. Vsaka plošča je unikat, saj so Tribute 2 love sami poslikali vseh 100 naslovk.
</p>
<p>
  Plošča je omenjena izključno tistim pravim fanom, ki "štekajo", da jim resnično v kompletu podajamo svojo umetnost, svojo glasbo. Ne zato, ker nimamo za oblikovalca, ampak ker jim želimo dati celega sebe", je potem, ko je z bendom poslikal že "nevemkateri" kos, o svojem tokratnem poslanstvu povedal Hamo.
</p>
<p>
  Band se je tokrat vrnil nazaj h koreninam in izdelal albuma v "old school" stilu. "Vse je narejeno po principu "do it yourself", posneto v placu, narisano v placu, zmiksano v placu, brez založbe, brez multinacionalk, samo naše. In ker je naše, se je vredno tudi tako potruditi, da se za dva tedna vržemo v slikarsko sceno. Ker če se sami zase ne zmigamo, se ne bo tudi nihče drug," je še dodal Hamo. Predstavitev, do katere nas loči le še dober mesec, bo torej poleg nove Hamo &amp; Tribute 2 love
  kreacije zaznamovalo tudi prepričanje, da se JE mogoče distancirati od klasičnega negodovanja sodobnega prebijajočega se glasbenika. "Da se. Moraš pač delat in potem na koncu JE" je že malo sivih las (in brade) dodal Hamo.
</p>
<p>
  Ustvarjene pesmi se sicer od dosedanjih razlikujejo na prvem mestu po tem, da so izvedene izključno v slovenskem jeziku. Sicer pa gre za iskanje poti iz klasičnega bluesa, novosti pa po besedah ustvarjalcev vsebujejo manj soula in so bolj osebne, kar so že predstavili tudi z najavnim singlom "Pol". "Gre za modernejši sound, iskali smo način, kako postaviti blues v ta čas in prostor. Na prejšnji plati smo bili Mississippi, zdaj smo Bežigrad," za piko na i še povzamejo Hamo &amp; Tribute 2
  love, ki vas 27. oktobra vabijo, da vsej njihovi "lubezni" in "polovičarstvu" v živo prisluhnete v KGBju v Mariboru.
</p>
<p>
  Zasedba:<br />
  Matevž Šalehar Hamo – vokal/kitara<br />
  Denis Horvat Duki – klaviature, spremljevalni vokal<br />
  Uroš Primožič Spretan – kitara, spremljevalni vokal<br />
  Uroš Škerl Kramberger Hipi – bas kitara, spremljevalni vokal<br />
  Martin Janežič Buco – bobni/tolkala, spremljevalni vokal
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Sobota / 28.10. 2017 / 21:30
</p>
<h4 class="customH4">
  ČOMPE
</h4>
<p>
  JANEZ ŠKOF – diatonična harmonika/vokal;<br />
  NEŽA ZINAIĆ – violina;<br />
  BREDA KRUMPAK – alt saksofon;.<br />
  ŽIGA SAKSIDA – alt/bariton saksofon;<br />
  SILVO ZUPANČIČ – kitara;<br />
  MARJAN STANIČ – bobni/tolkala;
</p>
<p>
  ČOMPE sestavlja šesterica glasbeno podobno naravnanih članov igralskega poklica, ki jih družita zadovoljstvo in užitek v ustvarjanju lastne glasbe. Ob dejstvu, da je glasbena pot pravzaprav že krepko uhojena, da je v poplavi žanrov, atakiranju in diktatu medijev in neizprosnosti kapitala, ob nasedanju na vsiljeno trendovstvo že vse dorečeno, se Čompe tovrstnim trikom izmikajo. Na tej poti iščejo svoj izraz, svoje stranpoti, se spogledujejo in trčijo z raznorodnimi glasbenimi žanri, vse skupaj
  zamotajo v svoj celofan, zasučejo konvencionalno logiko in v tem vidijo, najdejo in iščejo čar užitka, otroškosti in zadovoljstva delovanja in delanja. Čompe se ne gibljejo niti na margini niti v main streamu, domače se počutijo tako "med hlevskim gnojem kot v soju koncertnih luči", ne sami ne njihovo poslušalstvo niso vnaprej profilirani. Čompe so zavezani akustičnemu zvoku, zato jim je raba elektronskih pomagal in ostale tovrstne kramarije tuja.
</p>
<p>
  Poseben pečat daje Čompam Janez Škof, sicer sloviti slovenski igralec, s svojevrstnim nekonvencionalnim prijemom, menjavo harmonij in ritmike, njegov vokal pa se giblje med melanholičnostjo na eni strani in izrazitim optimizmom in veseljem na drugi.
</p>
<p>
  Neobremenjujoči tulijo luni in poslušalcem besede slovenskih poetov Zajca, Rozmana, Kocbeka, Jesiha … in otroško radoživo nažigajo svojo lumpenproletarsko muziko. In v tem je pravzaprav kleč in radost vsega njihovega početja.
</p>
<div>
  <hr size="2" />
</div>
<p>
  Klub KGB MARIBOR - Kulturno Glasbeni Brlog<br />
  Vojašniški trg 5, 2000 Maribor<br />
  <a href="http://www.klub-kgb.si">http://www.klub-kgb.si</a><br />
  <a href="mailto:bogdan.pernat@triera.net">bogdan.pernat@triera.net</a>
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/kgb-v-casu-fbs/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Petek / 20.10. 2017 / 21:30 /


  Živa voda


  Skupino Živa voda sestavljajo glasbeniki iz različnih svetov, ki so se zbrali okoli mladega avtorja glasbe in čelista Ariela Veia&nbsp; Atanasovskega.&nbsp;


  Najprej je bila poezija Tine Sovič , njegove mame; Ariel je našel njene pesmi, ko je bila sama na daljšem potovanju. Mladi umetnik se je smelo lotil uglasbitve. V poeziji prevladuje razmišljujoča tematika, ki se večplastno dotika bivanja in lastnega mesta v svetu skozi temo ljubezni in smisla obstoja. Rdeča nit je vedno znova ranljivost, ki pa je tudi priložnost za vstop v nepozabne dušne dogodivščine. Te se zgodijo, ko si dovolimo razbiti se na koščke in v odmiku od njih s kančkom
  obešenjaškega humorja opazovati njihovo ponovno sestavljanje .


  Ariel je pesmi intuitivno vpel v melodije in vzdušje, ki ga je zaslutil v njih.&nbsp;


  Priznani slovenski "vsestrunski" glasbenik in skladatelj Igor Bezget, s katerim sta Tina in Ariel sodelovala že v drugih zasedbah,&nbsp; je mladega avtorja spodbudil pri zagovarjanju lastnih kompozicij in mu pomagal z aranžmaji. Družinsko vzdušje v domači dnevni sobi, kjer so potekale in še potekajo vaje in ustvarjanje, lepo dopolnjujeta Urška Gajšt s svojim vilinskim vokalom in Jure Najdič na kontrabasu. Kot gost se jim&nbsp; pridružuje tudi Arielov oče, Vasko Atanasovski na flavti in
  saksofonih.&nbsp;&nbsp;


  Ariel Vei Atanasovski: violončelo
  Igor Bezget: kitara
  Urška Gajšt: vokal
  Jure Najdič: kontrabas
  Tina Sovič: tolkala
  k. g. Vasko Atanasovski: saksofoni, flavta


  


  Ponedeljek / 23.10. 2017 / 20:00


  Senca tvoj'ga psa


  gledališko-glasbena predstava za pojočega igralca in tri glasbenike
  pesmi Jacquesa Brela


  Premiera: 25. maja 2008, Slovensko mladinsko gledališče
  Predstava traja 80 minut in nima odmora


  Neumnost je lenoba. Neke vrste špeh okrog srca in okoli možganov.Igrajo: Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Krunoslav Levačić &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp; &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
  &nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;&nbsp;
  Avtor prevodov in režija: Branko Završan
  Glasbeni aranžmaji: Branko Završan, Žiga Golob, Uroš Rakovec, Krunoslav Levačić
  Produkcija: avtorji in Slovensko mladinsko gledališče


  Predstava je nastala v okviru Festivala francosko-slovenske pomladi in v sodelovanju s Francoskim inštitutom Charles Nodier v Ljubljani.


  Jacques Brel (1929–1978), belgijsko-francoski skladatelj, pevec, pesnik in igralec, je avtor sugestivne poezije in metaforike, ki nas vabi v občutljivi labirint doživljanja življenja. Kot poslušalci tudi sami postajamo junaki njegovih zgodb, ki se stapljajo z našimi izkušnjami in doživetji. Z Brelovo zapuščino so se spopadali različni glasbeni ustvarjalci 20. stoletja, z legendarno Ne me quitte pas (v Završanovem prevodu Saj ne boš kar šla) med drugim Marlene Dietrich, Mireille Mathieu, Nana
  Mouskouri, Natacha Atlas in Sting. Igralec Branko Završan nam bo šestnajst Brelovih šansonov približal v svojem prevodu in interpretaciji.


  


  Torek / 24.10. 2017 / 22:00 /


  Ljubezničenja


  Produkcija magistrskega programa Dramska igra, smer Gledališko petje
  Premiera 22. maj 2017, bar SOHO
  Predstava traja 1 uro.


  Kabaretistki: Zala Ana Štiglic • Sara Dirnbek
  Glasbeniki: Rok Lopatič, klavir • Primož Fleischman, saksofon • Aleš Rendla, bobni • Aleš Avbelj, kontrabas


  Avtorici besedila Zala Ana Štiglic, Sara Dirnbek
  Avtor glasbenega aranžmaja Žare Prinčič
  Dramaturginja Pia Vatovec
  Kostumografka Lilijana Ban
  Oblikovalec zvoka Jakob Ostanek
  Avtor likovne podobe Anže Korenjak


  Mesto, v katerem živita in ustvarjata kabaretistki Rosalee in Šarlotta, ima eno kavarno, eno beznico, eno kinodvorano, eno špecerijo, en park in nešteto moških.


  
    "Vse nesrečne zaljubljenosti vodijo do enakih zaključkov." – Rosalee
  
  
    "Na svetu je toliko čudovitih moških, pa imam samo par rok in eno samo srce." – Šarlotta
  


  -


  &nbsp;


  


  Sreda / 25.10. 2017 / 20:00 /


  CABAres CABArei


  življenjska komedija


  Režiser in igralec: Zijah A. Sokolović


  Življenjska komedija, ki jo igralec in režiser Zijah A. Sokolović uprizarja že skoraj dve desetletji (premierno je bila uprizorjena v dunajskem Interkultheatru leta 1993 in je do danes doživela več kot 1000 ponovitev), domiselno karikira in analizira sodobnega človeka, ki verjame, da sta porok za njegovo srečo država in zakonski stan. Toda pod plaščem humornih, glasnih in povsem moških razmišljanj o krizi zakonskega odnosa, podprtih z mojstrsko mimiko in popolnim obvladovanjem glasu, ki
  pripravi gledalce do neukrotljivega smeha in do ledene zgroženosti, se skriva tudi razmislek o tehtnejših življenjskih vprašanjih; ne o vožnji z avtomobilom v prihodnosti ali zdravem razumu, temveč tudi o sprijaznjenosti z življenjem, o starosti in obeh, vsakogar prizadevajočih temah, ljubezni in smrti. Verjemite, občudovali boste njegovo interpretacijsko veščino in lucidnost njegovih spoznanj.


  


  Četrtek / 26.10. 2017 / 20:00 /


  BANDA FERDAMANA


  Večer impro teatra


  


  Petek / 27.10. 2017 / 21:30


  HAMO &amp; TRIBUTE 2 LOVE


  Zasedba Hamo &amp; Tribute 2 Love vam bo v sklopu koncertnega spomladanskega cikla 2015 predstavila material iz nove plošče "Pol", ki bo izšla na LPju v omejeni nakladi 100 kos. Vsaka plošča je unikat, saj so Tribute 2 love sami poslikali vseh 100 naslovk.


  Plošča je omenjena izključno tistim pravim fanom, ki "štekajo", da jim resnično v kompletu podajamo svojo umetnost, svojo glasbo. Ne zato, ker nimamo za oblikovalca, ampak ker jim želimo dati celega sebe", je potem, ko je z bendom poslikal že "nevemkateri" kos, o svojem tokratnem poslanstvu povedal Hamo.


  Band se je tokrat vrnil nazaj h koreninam in izdelal albuma v "old school" stilu. "Vse je narejeno po principu "do it yourself", posneto v placu, narisano v placu, zmiksano v placu, brez založbe, brez multinacionalk, samo naše. In ker je naše, se je vredno tudi tako potruditi, da se za dva tedna vržemo v slikarsko sceno. Ker če se sami zase ne zmigamo, se ne bo tudi nihče drug," je še dodal Hamo. Predstavitev, do katere nas loči le še dober mesec, bo torej poleg nove Hamo &amp; Tribute 2 love
  kreacije zaznamovalo tudi prepričanje, da se JE mogoče distancirati od klasičnega negodovanja sodobnega prebijajočega se glasbenika. "Da se. Moraš pač delat in potem na koncu JE" je že malo sivih las (in brade) dodal Hamo.


  Ustvarjene pesmi se sicer od dosedanjih razlikujejo na prvem mestu po tem, da so izvedene izključno v slovenskem jeziku. Sicer pa gre za iskanje poti iz klasičnega bluesa, novosti pa po besedah ustvarjalcev vsebujejo manj soula in so bolj osebne, kar so že predstavili tudi z najavnim singlom "Pol". "Gre za modernejši sound, iskali smo način, kako postaviti blues v ta čas in prostor. Na prejšnji plati smo bili Mississippi, zdaj smo Bežigrad," za piko na i še povzamejo Hamo &amp; Tribute 2
  love, ki vas 27. oktobra vabijo, da vsej njihovi "lubezni" in "polovičarstvu" v živo prisluhnete v KGBju v Mariboru.


  Zasedba:
  Matevž Šalehar Hamo – vokal/kitara
  Denis Horvat Duki – klaviature, spremljevalni vokal
  Uroš Primožič Spretan – kitara, spremljevalni vokal
  Uroš Škerl Kramberger Hipi – bas kitara, spremljevalni vokal
  Martin Janežič Buco – bobni/tolkala, spremljevalni vokal


  


  Sobota / 28.10. 2017 / 21:30


  ČOMPE


  JANEZ ŠKOF – diatonična harmonika/vokal;
  NEŽA ZINAIĆ – violina;
  BREDA KRUMPAK – alt saksofon;.
  ŽIGA SAKSIDA – alt/bariton saksofon;
  SILVO ZUPANČIČ – kitara;
  MARJAN STANIČ – bobni/tolkala;


  ČOMPE sestavlja šesterica glasbeno podobno naravnanih članov igralskega poklica, ki jih družita zadovoljstvo in užitek v ustvarjanju lastne glasbe. Ob dejstvu, da je glasbena pot pravzaprav že krepko uhojena, da je v poplavi žanrov, atakiranju in diktatu medijev in neizprosnosti kapitala, ob nasedanju na vsiljeno trendovstvo že vse dorečeno, se Čompe tovrstnim trikom izmikajo. Na tej poti iščejo svoj izraz, svoje stranpoti, se spogledujejo in trčijo z raznorodnimi glasbenimi žanri, vse skupaj
  zamotajo v svoj celofan, zasučejo konvencionalno logiko in v tem vidijo, najdejo in iščejo čar užitka, otroškosti in zadovoljstva delovanja in delanja. Čompe se ne gibljejo niti na margini niti v main streamu, domače se počutijo tako "med hlevskim gnojem kot v soju koncertnih luči", ne sami ne njihovo poslušalstvo niso vnaprej profilirani. Čompe so zavezani akustičnemu zvoku, zato jim je raba elektronskih pomagal in ostale tovrstne kramarije tuja.


  Poseben pečat daje Čompam Janez Škof, sicer sloviti slovenski igralec, s svojevrstnim nekonvencionalnim prijemom, menjavo harmonij in ritmike, njegov vokal pa se giblje med melanholičnostjo na eni strani in izrazitim optimizmom in veseljem na drugi.


  Neobremenjujoči tulijo luni in poslušalcem besede slovenskih poetov Zajca, Rozmana, Kocbeka, Jesiha … in otroško radoživo nažigajo svojo lumpenproletarsko muziko. In v tem je pravzaprav kleč in radost vsega njihovega početja.


  


  Klub KGB MARIBOR - Kulturno Glasbeni Brlog
  Vojašniški trg 5, 2000 Maribor
  <a href="http://www.klub-kgb.si">http://www.klub-kgb.si</a>
  <a href="mailto:bogdan.pernat@triera.net">bogdan.pernat@triera.net</a>
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 08 Oct 2017 14:12:00 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Katalog? Tukaj je!</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/katalog-tukaj-je/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Prav vsako leto izdamo tudi katalog, ki je zanesljiv in pregleden vodič po festivalskih dogodkih. Prelistajte ga v digitalni obliki ali pa si priskrbite tiskan izvod!
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/katalog-tukaj-je/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Prav vsako leto izdamo tudi katalog, ki je zanesljiv in pregleden vodič po festivalskih dogodkih. Prelistajte ga v digitalni obliki ali pa si priskrbite tiskan izvod!


&nbsp;]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 07 Oct 2017 20:18:02 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Le še nekaj dni nas loči do festivala</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/le-se-nekaj-dni-nas-loci-do-festivala/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Do festivala nas loči le še nekaj dni in tudi mi smo nestrpni. Veseli nas, da lahko letošnjo festivalsko edicijo obeležimo tudi s prenovljeno in osveženo spletno stranjo.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/le-se-nekaj-dni-nas-loci-do-festivala/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Do festivala nas loči le še nekaj dni in tudi mi smo nestrpni. Veseli nas, da lahko letošnjo festivalsko edicijo obeležimo tudi s prenovljeno in osveženo spletno stranjo.


  Vi, dragi naši obiskovalci, pa imate na voljo še dovolj časa, da <a href="/program/">pregledate festivalski program</a>, ki je obsežno predstavljen na naših spletnih straneh in v tiskani izvedbi ter pripravite svoj izbor ogledov. Prepričani smo, da vam ponujamo več kot dovolj razlogov, da ste tudi tokrat v naši družbi.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 07 Oct 2017 14:28:00 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Odšel je, resnično prezgodaj</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/odsel-je-resnicno-prezgodaj/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Pretreseni sporočamo žalostno vest - umrl je Gašper Tič, član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega ter predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Nam ostaja nepozaben tudi kot voditelj in soustvarjalec zaključnih slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje ... Hvala, Gašper!
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/odsel-je-resnicno-prezgodaj/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Pretreseni sporočamo žalostno vest - umrl je Gašper Tič, član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega ter predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Nam ostaja nepozaben tudi kot voditelj in soustvarjalec zaključnih slovesnosti Festivala Borštnikovo srečanje ... Hvala, Gašper.


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 19 Jun 2017 10:15:39 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Program 52. Festivala Borštnikovo srečanje je tukaj!</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/program-52.-festivala-borstnikovo-srecanje-je-tukaj/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Na današnji tiskovni konferenci smo razgrnili program letošnjega FBS!
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/program-52.-festivala-borstnikovo-srecanje-je-tukaj/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  <strong>TEKMOVALNI PROGRAM – po kronološkem vrstnem redu premier</strong>


  Tekmovalni program je izbrala selektorica Petra Vidali. Po pravilniku je število tekmovalnih predstav omejeno na najmanj 9 in največ 12.


  Georg Büchner: <strong>LEONCE IN LENA</strong>, režija Mateja Koležnik, Mestno gledališče ljubljansko
  Po romanu Colma Tóibína Marijin testament: <strong>BREZMADEŽNA/IMMACULATA</strong>,&nbsp;Drama SNG Maribor
  Mile Korun: <strong>SVETOVALEC. KATALOG BURLESKNIH DIALOGOV</strong>, režija Nina Rajić Kranjac, Mestno gledališče ljubljansko
  Po motivih Heinricha Bölla in Janisa Varufakisa: <strong>NEMOČ</strong>, režija Primož Ekart, Imaginarni, koprodukcija Mini teater
  The Tiger Lillies, Julian Crouch, Phelim McDermot: <strong>PETER KUŠTER</strong>, režija Ivana Djilas, SNG Nova Gorica
  Avtorski projekt <strong>ČLOVEK, KI JE GLEDAL SVET</strong>, režija Žiga Divjak, Slovensko mladinsko gledališče
  Sofokles: <strong>ANTIGONA</strong>, režija Eduard Miler, SNG Drama Ljubljana
  Avtorski projekt <strong>STENICA</strong>, režija Jernej Lorenci, koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj
  Simon Stephens: <strong>TISTI OBČUTEK PADANJA</strong>, režija Janusz Kica, Drama SNG Maribor
  <strong>BIBLIJA, PRVI POSKUS</strong>, režija Jernej Lorenci, SNG Drama Ljubljana
  Agnieszka Jakimiak: <strong>HITCHCOCK</strong>, režija Weronika Szczawińska, Slovensko mladinsko gledališče
  Gregor Strniša: <strong>LJUDOŽERCI</strong>, režija Ivica Buljan, Drama SNG Maribor


  &nbsp;


  SPREMLJEVALNI PROGRAM


  Spremljevalni program je izbrala selektorica Petra Vidali.


  Po navdihu romana Estetika odpora Petra Weissa: <strong>NAŠE NASILJE IN VAŠE NASILJE</strong>, režija Oliver Frljić, HAU Hebbel am Ufer (Berlin), koprodukcija Wiener Festwochen (Dunaj), Slovensko mladinsko gledališče (Ljubljana), Kunstfest Weimar (Weimar), Zürcher Theater Spektakel (Zürich), Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl. Zajca (Rijeka); Financirala Nemška zvezna kulturna fundacija; regionalni koproducent: MESS Sarajevo
  Drago Ivanuša: <strong>DVIGANJE GLASU</strong>, Muskafiber d. o. o.
  Mark Požlep: <strong>BOLJ ČUDNO OD RAJA</strong>, Gledališče Glej
  Marko Sosič: <strong>GROZLJIVA LEPOTA</strong>, režija Matjaž Farič, Stalno slovensko gledališče Trst, koprodukcija Stalno gledališče Furlanije Julijske krajine
  Andrej Rozman Roza: <strong>ZANIČNIŠKO ODMAŠEVANJE SUVERENOSTI</strong>, Rozinteater
  Avtorski projekt <strong>SLOVENIJA GORI!</strong>, režija Sebastijan Horvat, Anton Podbevšek Teater


  &nbsp;


  SHOWCASE


  Tudi letos bomo mednarodni strokovni javnosti in tujim gledališkim kritikom ponudili v ogled vse predstave tekmovalnega in spremljevalnega programa. &nbsp;&nbsp;


  &nbsp;


  Mednarodni program MOSTOVI


  Predstave omogočajo dialog s slovensko gledališko ustvarjalnostjo. Izbor je pred odstopom z mesta umetniške direktorice opravila Alja Predan.


  A. Tomić / J. Kovačić: <strong>MAGIC EVENING</strong>, režija Anica Tomić, TEATAR &amp;TD Zagreb, Hrvaška,
  
  
    <strong>ORDINARY PEOPLE</strong>, režija Jana Svobodová in Wen Hui, Archa Theatre Praga, Češka in Hellerau Europaen Centre for the Arts, Dresden, Nemčija
  
  Kristian Smeds: <strong>SAD SONGS FROM THE HEART OF EUROPE</strong>, sadsongskomplex:fi theatre group, Finska
  


  &nbsp;


  &nbsp;


  FINSKI FOKUS (23.–25. oktober 2017)


  V fokusu se bomo letos posvetili finski dramatiki in gledališču. Da bi finsko dramatiko nekoliko približali slovenskemu občinstvu, smo na FBS prevedli tri sodobne drame, ki smo jih izdali v knjigi Sodobna finska drama. Potekal bo med 23. in 25. oktobrom, v celoti ga je vsebinsko pripravila Alja Predan, in bo obsegal:


  Tri bralne uprizoritve sodobnih finskih dram, izdanih v knjigi Sodobna finska drama (uredila Alja Predan, izbor dramskih besedil Jukka Hyde Hytti, Alja Predan, predgovor Hanna Helavuori).


  To so:


  Sirkku Peltola: Drobiž, prevedla Jelka Ovaska,
  
  Kristian Smeds: Ledene slike?, prevedla Julija Potrč,
  
  Pipsa Lonka: These little town blues are melting away, prevedla Julija Potrč,
  


  &nbsp;


  Gostovanje predstav:


  Kristian Smeds: <strong>SAD SONGS FROM THE HEART OF EUROPE</strong>, sadsongskomplex:fi theatre group, Finska
  
  Solistična predstava Zvezdane Novaković: <strong>KAKO JE NASTALA HARFA</strong>, po motivih 40. in 41. speva finskega epa Kalevale,
  


  &nbsp;


  OKROGLA MIZA/SIMPOZIJ


  Okrogla miza Dramaturgi iz oči v oči (Vice versa), organizator Urška Brodar in JAK RS v sodelovanju z 52. Festivalom Borštnikovo srečanje
    Datum: 21. 10. 2017
  
  Okrogla miza s slovenskimi in nemškimi dramaturgi, sodelovanje so iz Nemčije potrdili Uwe Gössel, Johanna Höhmann, Stefan Blaeske, iz Slovenije pa Simona Semenič, Alja Predan in Urška Brodar. Dan kasneje sledi delavnica zaprtega tipa.
  
  Simpozij (Ne)pretočnost: vprašanje institucije v sodobnih scenskih umetnostih, organizator Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije v sodelovanju z RTV – Radiom Slovenija, programom ARS in 52. Festivalom Borštnikovo srečanje
    Datum: 26. 10. 2017
  
  V sodelovanjem s SLOGI pripravljamo 25. oktobra pogovor ob Evropskem dnevu starih gledališč.
  


  &nbsp;


  RAZSTAVI


  Hommage a Tomaž Pandur (v produkciji Pandur Theaters, pod pokroviteljstvom Mestne občine Maribor in v sodelovanju s FBS). Pregledna razstava fotografij opusa Tomaža Pandurja na promenadi mariborskega Mestnega parka.
  
  E-razstava Festival Borštnikovo srečanje 2016: Velika Borštnikova nagrada 2016: Učene ženske po motivih Molièrovih Učenih žensk in Prejemnik Borštnikovega prstana 2016: Dare Valič (produkcija FBS v sodelovanju z Novim ZATO.) Razstavo je pripravila Ksenija Repina. Razstava bo zaživela na portalu sigledal.org ter na spletnih straneh FBS takoj potem, ko jo bomo predstavili na letošnjem FBS.
  


  &nbsp;


  UL AGRFT in UM FF na FBS


  Že tradicionalno sodelovanje z UL AGRFT in UM FF bo potekalo tudi letos. Program:


  predstavitve dramskih produkcij AGRFT iz študijskega leta 2016/2017,
  
  filmski večer oz. predstavitev izbranih filmskih produkcij AGRFT iz študijskega leta 2016/2017,
  
  delavnica dramskega pisanja Instant drama/predstava na Prvi gimnaziji Maribor,
  
  študenti obeh fakultet bodo sodelovali pri pripravi dnevnega Biltena FBS in na pogovorih o predstavah,
  


  &nbsp;


  NOVA MEDNARODNA STROKOVNA ŽIRIJA


  Petčlansko strokovno žirijo sestavljajo:


  <strong>Simona Semenič,</strong> dramatičarka in performerka
  <strong>Maja Šorli,</strong> teatrologinja
  <strong>Milan Mađarev,</strong> teatrolog, dramaturg, gledališki in radijski režiser
  <strong>Uroš Trefalt,</strong> režiser
  <strong>Miko Jaakkola</strong>, režiser, umetniški direktor finskega gledališkega festivala Tampere


  &nbsp;


  ŽIRIJA ZA PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA


  Žirijo za podelitev Borštnikovega sestavljajo:
  Vlado Novak, Ljerka Belak, Blaž Lukan, Matjaž Zupančič in Ksenija Repina.


  &nbsp;


  SELEKTORICA


  Selektorica tekmovalnega in spremljevalnega programa 53. FBS je <strong>Zala Dobovšek</strong>, dramaturginja, kritičarka in publicistka.


  &nbsp;


  <strong>POGOVORI O KNJIŽNIH NOVITETAH</strong> s področja uprizoritvenih umetnosti bodo potekali v Wetrinyskem, vodila jih bo Manja Gatalo.


  <strong>POGOVORI PO PREDSTAVAH</strong> bodo potekali v Vetrinjskem dvoru, vodili jih bosta dramaturginji Simona Hamer in Nina Zupančič.


  <strong>LOKACIJE&nbsp;</strong>SNG Maribor, Prva gimnazija Maribor, Lutkovno gledališče Maribor, Vetrinjski dvor, Alma Mater Europaea - ECM, Salon uporabnih umetnosti, Mariborski mestni park.


  <strong>FESTIVALSKI VEČER&nbsp;</strong>V petek, 27. oktobra, bo v Wetrinsky-em Festivalski večer s plesno glasbo, izbranimi koktajli in še čim.


  &nbsp;


  IZBIRNI PAKET


  Obiskovalci si bodo lahko sami sestavljali abonma. Pripravljamo akcijo IZBIRNI PAKET, v katerem bomo ponudili 25-odstotni popust pri nakupu najmanj štirih vstopnic za štiri različne predstave.


  Kot darilo bodo obiskovalci prejeli vstopnico za zaključno slovesnost s podelitvijo nagrad. V kolikor se bodo lastniki izbirnega abonmaja naknadno odločili še za dodatne vstopnice, bodo tudi te lahko kupili s popustom.


  &nbsp;


  PREDPRODAJA


  Predprodaja vstopnic bo potekala od 4. septembra do 1. oktobra 2017 (v redni prodaji bodo na voljo od 2. do 28. oktobra 2017).


  POPUSTI (uveljavijo se lahko samo pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi izkaznice ali potrdila). Popust se obračuna na redno ceno vstopnic. Popusti se med seboj izključujejo in se ne seštevajo:


  10-odstotni popust za člane Mariborske knjižnice
  abonentom SNG Maribor, upokojencem in članom Slavističnega društva nudimo nakup vstopnic po predprodajni ceni do začetka predstave.
  za dijake in študente je cena vstopnice ob predložitvi študentske ali dijaške izkaznice 10€ oz. 12€ za tekmovalne predstave. Predstave AGRFT so za dijake in študente brezplačne.
  50-odstotni popust vroča vstopnica petnajst minut pred predstavo (ne velja za tekmovalni program).


  Vstopnice za predstave 52. Festivala Borštnikovo srečanje bo od 4. septembra mogoče kupiti tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, na sedežu Ines Tours, d.o.o. in v spletni trgovini www.mojekarte.si.


  DARILO ZA ABONENTE SNG MARIBOR


  Med abonente Drame SNG Maribor bomo razdelili 200 brezplačnih vstopnic za zaključno prireditev. Vstopnice bodo na voljo od 25. oktobra 2016 pri blagajni SNG Maribor ob predložitvi abonmajske kartice.


  &nbsp;


  FBS čez lužo


  Lanski FBS na mednarodni gledališki platformi Dispatches


  51. Festival Borštnikovo srečanje je v mesecu maju zaživel v okviru mednarodne gledališke platforme DISPATCHES, ki je leta 2015 nastala na pobudo Philipa Arnoulta, ustanovitelja ameriškega Centra za razvoj mednarodnega gledališča (CITD). Gre za spletno mesto, kjer se nahajajo serije preglednih in podrobnih poročil o nacionalnih festivalih Srednje in Vzhodne Evrope. Poročila o predstavah, ki smo jih videli na lanskem Festivalu je pripravila gledališka kritičarka in dramaturginja Panna Adorjáni
  iz Romunije.


  &nbsp;


  <strong>Ekskluzivno</strong>
  Teta Frida - URADNA ČOKOLADA FESTIVALA


  Teta Frida je tudi letos ponosna sladka pokroviteljica FBS, in nadaljuje lani začeto zgodbo. Letos bo v čast Borštniku naredila "praline Borštnik".


  &nbsp;


  Novo
  V.D. UMETNIŠKE DIREKTORICE JE KSENIJA REPINA


  Minister za kulturo Anton Peršak je za nemoteno in kakovostno izvedbo letošnjega festivala za v. d. umetniške direktorice festivala Borštnikovo srečanje imenoval Ksenijo Repina.


  Ksenija Repina je univerzitetna diplomirana dramaturginja z izkušnjami in referencami na ustvarjalnih področjih v različnih medijih (film, televizija, tiskani mediji in gledališče). V času študija je prejela dve študentski Prešernovi nagradi, in sicer skupinsko nagrado za zbornik Dramatična in teatralična devetdeseta? (2006) ter za diplomsko delo Spletna umetnost, Igor Štromajer: Balletikka–Internetikka 2001–2006 (2008). Od leta 2004 sodeluje s Festivalom Borštnikovo srečanje kot urednica
  publikacij, moderatorka pogovorov in knjižnih predstavitev ter zadnji dve leti kot avtorica festivalskih e-razstav. V letih 2012–2014 je bila regionalna selektorica za Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti; leta 2013 članica žirije natečaja za izvirno lutkovno dramsko besedilo v Lutkovnem gledališču Maribor. V letih 2010–2014 je sodelovala pri mednarodni primerjalni raziskavi evropskih gledaliških sistemov STEP.


  Funkcijo bo opravljala do imenovanja novega umetniškega direktorja Festivala Borštnikovo srečanje po izvedenem javnem razpisu oziroma najdlje do konca leta.


  Dodatne informacije:


  Daša Šprinčnik, odnosi z javnostmi


  dasa.sprincnik@sng-mb.si


  031 342 178
]]></content:encoded>
			<pubDate>Fri, 16 Jun 2017 11:59:20 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Minister za kulturo imenoval v.d. umetniške direktorice FBS</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/minister-za-kulturo-imenoval-vrsilko-dolznosti/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Minister za kulturo Anton Peršak je po tem, ko je dosedanja umetniška direktorica festivala odstopila, javni razpis pa ni bil uspešen, za nemoteno in kakovostno izvedbo letošnjega festivala za v. d. umetniške direktorice festivala Borštnikovo srečanje danes imenoval Ksenijo Repina.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/minister-za-kulturo-imenoval-vrsilko-dolznosti/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Minister za kulturo Anton Peršak je po tem, ko je dosedanja umetniška direktorica festivala odstopila, javni razpis pa ni bil uspešen, za nemoteno in kakovostno izvedbo letošnjega festivala za v. d. umetniške direktorice festivala Borštnikovo srečanje danes imenoval Ksenijo Repina.
  
  "Ksenija Repina je univerzitetna diplomirana dramaturginja z izkušnjami in referencami na ustvarjalnih področjih v različnih medijih (film, televizija, tiskani mediji in gledališče), že več kot desetletje pa v različnih vlogah sodeluje pri organizaciji Festivala Borštnikovo srečanje," sporočajo z ministrstva za kulturo.&nbsp;


  Funkcijo bo opravljala do imenovanja novega umetniškega direktorja Festivala Borštnikovo srečanje po izvedenem javnem razpisu oziroma najdlje do konca leta. &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Thu, 15 Jun 2017 22:55:21 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Vabljeni na tiskovno konferenco</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/vabljeni-na-tiskovno-konferenco/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Spoštovane novinarke, spoštovani novinarji!
</p>
<p>
  Vabimo Vas na novinarsko konferenco 52. Festivala Borštnikovo srečanje, ki bo v Mariboru med 20. in 29. oktobrom 2017. Na novinarski konferenci bomo predstavili program in potek letošnjega festivala.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/vabljeni-na-tiskovno-konferenco/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Spoštovane novinarke, spoštovani novinarji!


  Vabimo Vas na novinarsko konferenco 52. Festivala Borštnikovo srečanje, ki bo v Mariboru med 20. in 29. oktobrom 2017. Na novinarski konferenci bomo predstavili program in potek letošnjega festivala.


  <strong>Novinarska konferenca bo v petek, 16. junija 2017, ob 11. uri pred Kazinsko dvorano SNG Maribor.</strong>


  Vljudno vabljeni!
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 13 Jun 2017 16:10:04 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Vabimo prostovoljce, da se nam pridružijo!</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/vabimo-prostovoljce/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Letos smo se vrnili k rdeči. Sodelujemo, povezujemo, plešemo, nastopamo, se igramo, rastemo in bogatimo gledališki utrip mesta. Celostna podoba festivala je živa in prepričani smo, da ne bo ostala prezrta.
</p>
<p>
  V bogatem tekmovalnem in spremljevalnem programu bomo predstavili najboljše domače in mednarodne gledališke stvaritve, gledališke produkcije in filmske projekcije AGRFT, izvedli bomo mednarodne konference, knjižne predstavitve, delavnice in pogovore. V fokus podrobneje postavljamo finsko dramatiko in gledališče.
</p>
<p>
  <strong>Pridruži se nam!</strong>
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/vabimo-prostovoljce/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Letos smo se vrnili k rdeči. Sodelujemo, povezujemo, plešemo, nastopamo, se igramo, rastemo in bogatimo gledališki utrip mesta. Celostna podoba festivala je živa in prepričani smo, da ne bo ostala prezrta.


  V bogatem tekmovalnem in spremljevalnem programu bomo predstavili najboljše domače in mednarodne gledališke stvaritve, gledališke produkcije in filmske projekcije AGRFT, izvedli bomo mednarodne konference, knjižne predstavitve, delavnice in pogovore. V fokus podrobneje postavljamo finsko dramatiko in gledališče.


  <strong>Pridruži se nam!</strong>


  Si študent/ka? Nezaposlen/a? Te zanima, kaj se dogaja v zaodrju največjega slovenskega gledališkega festivala? Želiš biti udeležen/a pri dejavnostih, ki potekajo skrite pred očmi obiskovalcev? <strong>Imaš čas med 20. in 29. oktobrom?</strong> Te zanima gledališče iz vseh zornih kotov in pogledov?


  <strong>Prijavi se!</strong>


  Postani eden/ena od mnogih prostovoljcev/prostovoljk, ki vsako leto pomagajo na festivalu, v zameno pa si lahko ogledajo katero od predstav, pridobijo nova znanja, izkušnje in poznanstva.


  Pošlji nam svojo prijavo do <strong>12. junija 2017 na <a href="javascript:void(location.href='mailto:'+String.fromCharCode(98,111,114,115,116,110,105,107,111,118,111,64,115,110,103,45,109,98,46,115,105)+'?subject=Prostovoljstvo%20-%20prijava')">borstnikovo@sng-mb.si</a></strong> in povabili te bomo na uvodno srečanje, na katerem bomo odgovorili na vsa tvoja vprašanja.&nbsp;


  <strong>Veselimo se tvoje družbe!</strong>
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 16 May 2017 12:01:58 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Srebro za Cizla!</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/srebro-za-cizla/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Imamo odličen razlog za veselje!
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/srebro-za-cizla/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Nenad Cizl, avtor celostne Borštnikove grafične podobe, je tudi letos prejemnik nagrade Graphis Poster Annual 2018 in sicer v obliki in lesku srebra za grafično oblikovanje plakata samostojne razstave vidnih sporočil.


  <a href="http://www.graphis.com/media/uploads/cfe/entry/92cec387-b69e-4de5-bee1-db8a89d6a185/plakat-fin.jpg">To je zagotovo odličen razlog za veselje, kajne?</a>


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Mon, 24 Apr 2017 22:13:48 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Umrla je Iva</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/umrla-je-iva/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  V starosti 86 let je umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Iva Zupančič. V svoji karieri je nanizala več kot 140 vlog, za svoje delo je prejela več nagrad - leta 1997 tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo.
</p>
<p>
  Iva Zupančič se je rodila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem. Med vojno je zbirala sanitarni material za partizane in bila kurirka. Med letoma 1951 in 1962 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem, medtem je leta 1960 diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.Iz igre se je izpopolnjevala v Londonu in Parizu, v začetku 60. let pa je opravila podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost
  (Gitis) v Moskvi. Veliko je sodelovala tudi pri radijskih igrah, nastopila pa je tudi v nekaj filmih - Veselica v režiji Jožeta Babiča, X-25 javlja Františka Čapa, Iskanja v režiji Matjaža Klopčiča ter Krč Boža Šprajca.
</p>
<p>
  Največji del svojega gledališkega življenja je preživela v ljubljanski Drami, kjer je delala do upokojitve leta 1993. Iva Zupančič je imela vedno rada izzive, med drugim je že v zrelih letih sodelovala v breztežnostni predstavi Dragana Živadinova.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/umrla-je-iva/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  V starosti 86 let je umrla velika slovenska gledališka in filmska igralka Iva Zupančič. V svoji karieri je nanizala več kot 140 vlog, za svoje delo je prejela več nagrad - leta 1997 tudi Borštnikov prstan za življenjsko delo.


  Iva Zupančič se je rodila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem. Med vojno je zbirala sanitarni material za partizane in bila kurirka. Med letoma 1951 in 1962 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem, medtem je leta 1960 diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.Iz igre se je izpopolnjevala v Londonu in Parizu, v začetku 60. let pa je opravila podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost
  (Gitis) v Moskvi. Veliko je sodelovala tudi pri radijskih igrah, nastopila pa je tudi v nekaj filmih - Veselica v režiji Jožeta Babiča, X-25 javlja Františka Čapa, Iskanja v režiji Matjaža Klopčiča ter Krč Boža Šprajca.


  Največji del svojega gledališkega življenja je preživela v ljubljanski Drami, kjer je delala do upokojitve leta 1993. Iva Zupančič je imela vedno rada izzive, med drugim je že v zrelih letih sodelovala v breztežnostni predstavi Dragana Živadinova.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sat, 15 Apr 2017 03:09:00 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Poslanica ob svetovnem dnevu gledališča</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/mednarodna-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-gledalisca_1/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  In spet je, že petinpetdeseto pomlad, Svetovni dan gledališča. En dan, torej 24 ur, ki se začnejo z gledališčema nô in bunraku, potujejo skozi pekinško opero in katakali, se pomudijo med Grčijo in Skandinavijo, med Ajshilom in Ibsenom, Sofoklejem in Strindbergom, med Anglijo in Italijo, med Sarah Kane in Pirandellom, oglasijo pa se tudi v Franciji, kjer smo, in kjer je Pariz vendar svetovna prestolnica, kamor pride največ tujih skupin. Nato nas naših 24 ur odpelje iz Francije v Rusijo, od
  Racina in Molièra k Čehovu, nato pa prečkajo Atlantik in se končajo na kalifornijskem kampusu, kjer morda mladi&nbsp; odkrivajo gledališče.
</p>
<p>
  Da, življenje gledališča je tako bujno, da se upira prostoru in času; njegove najsodobnejše dele hranijo dosežki minulih stoletij in celo najbolj klasični repertoarji postanejo sodobni in živi vsakič, ko jih uprizorimo znova. Gledališče se vedno znova rojeva iz lastnega pepela in s sebe otresa zgolj svoje pretekle konvencije v posodobljenih oblikah: tako ostaja živo. &nbsp;
</p>
<p>
  Svetovni dan gledališča torej najbrž ni običajen dan, tak, ki bi ga lahko stlačili v zaporedje drugih. Že sama veličastnost njegovega globalnega kanona nam daje dostop do neznanskega kontinuuma prostora in časa. Da bi lahko to konceptualizirala, naj citiram francoskega dramatika, tako briljantnega, kakor je bil diskreten, Jeana Tardieuja. Ko premišljuje o prostoru, se zdi Tardieuju smiselno vprašati, "kaj je najdaljša pot od enega do drugega?" … Za čas pa predlaga merjenje "v desetinkah
  sekunde, čas, ki ga potrebujemo, da izrečemo besedo 'večnost'" … Za prostor-čas pa pravi: "preden zaspite, usmerite svoje misli na dve točki v prostoru in izračunajte čas, ki ga potrebujete, da v sanjah pridete od ene k drugi". Ta besedna zveza, v sanjah, mi je za vedno ostala v mislih. Zdi se, kakor da sta se srečala Tardieu in Bob Wilson. Časovno edinstvenost Svetovnega dneva gledališča lahko povzamemo tudi z besedami, ki jih je v svojem naglem slogu Samuel Beckett položil v usta svoji
  &nbsp;junakinji Winnie: "Spet en božanski dan!!" Med premišljevanjem o tej poslanici – in povabilo k njenemu pisanju me je zelo počastilo – sem se spomnila na vse sanje o vseh teh prizorih. Tako v dvorano UNESCA ne prihajam sama, vsak lik, ki sem ga kdaj koli igrala je tukaj z mano, vloge, ki na videz odidejo, ko pade zastor, v resnici pa so si v meni ustvarile skrivno življenje in čakajo, da bodo pomagale ali uničile vloge, ki pridejo za njimi; Fedra, Araminta, Orlando, Hedda Gabler, Medeja,
  Merteuil, Blanche DuBois … Prav tako so z menoj tudi vsi liki, ki sem jih vzljubila in jim ploskala kot gledalka. Zato torej &nbsp;pripadam svetu. Sem Grkinja, Afričanka, Sirka, Benečanka, Rusinja, Brazilka, Perzijka, Rimljanka, Japonka, Newyorčanka, Marseillčanka, Filipinka, Argentinka, Norvežanka, Korejka, Nemka, Avstrijka, Angležinja – resnična državljanka sveta, po zaslugi intimnega igralskega ansambla, ki živi v meni. Kajti tukaj, na odru in v gledališču, najdemo resnično globalizacijo.
</p>
<p>
  Na svetovni dan gledališča leta 1964 je Laurence Olivier oznanil, da je bilo v Združenem kraljestvu po več kakor stoletju prizadevanj pravkar ustanovljeno Nacionalno gledališče, ki ga je v trenutku hotel preoblikovati v mednarodno gledališče, vsaj glede repertoarja. Zelo dobro je vedel, da Shakespeare pripada svetu.
</p>
<p>
  Med pripravljanjem na pisanje te poslanice, me je razveselilo, ko sem izvedela, da so poslanico inavguracijskega Svetovnega dneva gledališča zaupali Jeanu Cocteauju, primernemu kandidatu, saj je bil dramatik, ki je šel znova v osemdesetih dneh okoli sveta. Ob tem sem spoznala, da sem šla okoli sveta na drug način. To sem storila v 80 predstavah ali v 80 filmih. Štejem tudi filme, saj ne razlikujem igranja v gledališču od igranja v filmu, kar vsakič, ko to izrečem, preseneti celo mene samo,
  vendar je res, , ne vidim razlike med obema.
</p>
<p>
  Ko govorim tukaj, nisem zgolj jaz, nisem igralka, sem le ena od mnogih ljudi, ki&nbsp; jih gledališče uporablja kot prevodnik za svoj obstoj, in moja dolžnost je, da&nbsp; to sprejemam – ali, z drugimi besedami, mi ne omogočamo, da gledališče obstaja, ampak sami obstajamo zahvaljujoč gledališču. Gledališče je zelo močno, upre se in preživi vse, vojne, cenzorje in pomanjkanje.
</p>
<p>
  Dovolj je reči, da je "oder golo prizorišče iz nedoločenega časa" – vse, kar potrebuje, je igralec. Ali igralka. Kaj bosta storila? Kaj bosta rekla? Bosta kaj rekla? Občinstvo čaka, izvedelo bo, kajti brez občinstva ni gledališča – nikoli ne pozabite tega. En sam gledalec je občinstvo. A upajmo, da ne bo veliko praznih stolov! Razen pri Ionescu … Na koncu njegovih Stolov Starka reče: "Da, da, umriva v polni slavi … umriva, da bodo o naju govorili ... Tako bova vsaj svojo ulico imela …"
</p>
<p>
  Svetovni dan&nbsp; gledališča obstaja že 55 let. V 55 letih sem osma ženska, ki je bila povabljena, da napiše poslanico – če lahko temu rečete poslanica, seveda. Moji predhodniki (moški spol se vsiljuje!) so govorili o gledališču imaginacije, svobode in izvirnosti, da bi priklicali lepoto, multikulturalizem in postavljali neodgovorljiva vprašanja. Leta 2013, le štiri leta tega, je Dario Fo dejal: "Zato je edini izhod iz krize upanje, da se bo spet začel lov na nas in predvsem na mlade, ki bi
  se radi naučili dramske umetnosti: novo izgnanstvo gledališčnikov bi pod tako prisilo brez dvoma rodilo nepredstavljive prednosti za nove uprizoritve." Nepredstavljive prednosti – zveni kakor lepa formula, vredna, da jo vključimo v politično retoriko, se vam ne zdi?
</p>
<p>
  Ker sem v Parizu tik pred predsedniškimi volitvami, bi rada predlagala, naj se tisti, ki očitno hrepenijo po tem, da bi nam vladali, zavedajo nepredstavljivih prednosti, ki jih prinaša gledališče. Poudarila pa bi rada tudi, nobenega lova!
</p>
<p>
  Zame gledališče predstavlja drugega, je dialog in je odsotnost sovraštva. 'Prijateljstvo med narodi’ – ne vem čisto dobro, kaj naj bi to pomenilo, verjamem pa v skupnost, v prijateljstvo med gledalci in igralci in v trajno vez med vsemi ljudmi, ki jih gledališče združuje – tistimi, ki ga pišejo, tistimi, ki ga prevajajo, tistimi, ki ga razlagajo, ga oblačijo, krasijo, tistimi, ki ga interpretirajo, tistimi, ki ga ustvarjajo, in tistimi, ki vanj zahajajo. Gledališče nas ščiti, nam daje zavetje
  … Verjamem, da nas gledališče ljubi, kakor mi ljubimo njega.
</p>
<p>
  Spominjam se sodelovanja z režiserjem stare šole; ta je vsak večer, preden se je dvignil zastor, glasno in odločno zaklical: "Naredite prostor gledališču!" – naj bodo to nocoj moje zadnje besede.
</p>
<p>
  Hvala.
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  Prevedla: Barbara Skubic
</p>
<p>
  Prevodi citatov:<br />
  <em>Samuel Beckett. (2003): O, krasni dnevi Ljubljana : Slovensko narodno gledališče Drama. Prevedel Aleš Berger.<br />
  Eugène Ionesco. (1973): Učna ura : Stoli &nbsp;[tragična farsa]. Ljubljana: Scena. Prevedla Alja Tkačev.</em>
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>
<p>
  &nbsp;
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/mednarodna-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-gledalisca_1/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  In spet je, že petinpetdeseto pomlad, Svetovni dan gledališča. En dan, torej 24 ur, ki se začnejo z gledališčema nô in bunraku, potujejo skozi pekinško opero in katakali, se pomudijo med Grčijo in Skandinavijo, med Ajshilom in Ibsenom, Sofoklejem in Strindbergom, med Anglijo in Italijo, med Sarah Kane in Pirandellom, oglasijo pa se tudi v Franciji, kjer smo, in kjer je Pariz vendar svetovna prestolnica, kamor pride največ tujih skupin. Nato nas naših 24 ur odpelje iz Francije v Rusijo, od
  Racina in Molièra k Čehovu, nato pa prečkajo Atlantik in se končajo na kalifornijskem kampusu, kjer morda mladi&nbsp; odkrivajo gledališče.


  Da, življenje gledališča je tako bujno, da se upira prostoru in času; njegove najsodobnejše dele hranijo dosežki minulih stoletij in celo najbolj klasični repertoarji postanejo sodobni in živi vsakič, ko jih uprizorimo znova. Gledališče se vedno znova rojeva iz lastnega pepela in s sebe otresa zgolj svoje pretekle konvencije v posodobljenih oblikah: tako ostaja živo. &nbsp;


  Svetovni dan gledališča torej najbrž ni običajen dan, tak, ki bi ga lahko stlačili v zaporedje drugih. Že sama veličastnost njegovega globalnega kanona nam daje dostop do neznanskega kontinuuma prostora in časa. Da bi lahko to konceptualizirala, naj citiram francoskega dramatika, tako briljantnega, kakor je bil diskreten, Jeana Tardieuja. Ko premišljuje o prostoru, se zdi Tardieuju smiselno vprašati, "kaj je najdaljša pot od enega do drugega?" … Za čas pa predlaga merjenje "v desetinkah
  sekunde, čas, ki ga potrebujemo, da izrečemo besedo 'večnost'" … Za prostor-čas pa pravi: "preden zaspite, usmerite svoje misli na dve točki v prostoru in izračunajte čas, ki ga potrebujete, da v sanjah pridete od ene k drugi". Ta besedna zveza, v sanjah, mi je za vedno ostala v mislih. Zdi se, kakor da sta se srečala Tardieu in Bob Wilson. Časovno edinstvenost Svetovnega dneva gledališča lahko povzamemo tudi z besedami, ki jih je v svojem naglem slogu Samuel Beckett položil v usta svoji
  &nbsp;junakinji Winnie: "Spet en božanski dan!!" Med premišljevanjem o tej poslanici – in povabilo k njenemu pisanju me je zelo počastilo – sem se spomnila na vse sanje o vseh teh prizorih. Tako v dvorano UNESCA ne prihajam sama, vsak lik, ki sem ga kdaj koli igrala je tukaj z mano, vloge, ki na videz odidejo, ko pade zastor, v resnici pa so si v meni ustvarile skrivno življenje in čakajo, da bodo pomagale ali uničile vloge, ki pridejo za njimi; Fedra, Araminta, Orlando, Hedda Gabler, Medeja,
  Merteuil, Blanche DuBois … Prav tako so z menoj tudi vsi liki, ki sem jih vzljubila in jim ploskala kot gledalka. Zato torej &nbsp;pripadam svetu. Sem Grkinja, Afričanka, Sirka, Benečanka, Rusinja, Brazilka, Perzijka, Rimljanka, Japonka, Newyorčanka, Marseillčanka, Filipinka, Argentinka, Norvežanka, Korejka, Nemka, Avstrijka, Angležinja – resnična državljanka sveta, po zaslugi intimnega igralskega ansambla, ki živi v meni. Kajti tukaj, na odru in v gledališču, najdemo resnično globalizacijo.


  Na svetovni dan gledališča leta 1964 je Laurence Olivier oznanil, da je bilo v Združenem kraljestvu po več kakor stoletju prizadevanj pravkar ustanovljeno Nacionalno gledališče, ki ga je v trenutku hotel preoblikovati v mednarodno gledališče, vsaj glede repertoarja. Zelo dobro je vedel, da Shakespeare pripada svetu.


  Med pripravljanjem na pisanje te poslanice, me je razveselilo, ko sem izvedela, da so poslanico inavguracijskega Svetovnega dneva gledališča zaupali Jeanu Cocteauju, primernemu kandidatu, saj je bil dramatik, ki je šel znova v osemdesetih dneh okoli sveta. Ob tem sem spoznala, da sem šla okoli sveta na drug način. To sem storila v 80 predstavah ali v 80 filmih. Štejem tudi filme, saj ne razlikujem igranja v gledališču od igranja v filmu, kar vsakič, ko to izrečem, preseneti celo mene samo,
  vendar je res, , ne vidim razlike med obema.


  Ko govorim tukaj, nisem zgolj jaz, nisem igralka, sem le ena od mnogih ljudi, ki&nbsp; jih gledališče uporablja kot prevodnik za svoj obstoj, in moja dolžnost je, da&nbsp; to sprejemam – ali, z drugimi besedami, mi ne omogočamo, da gledališče obstaja, ampak sami obstajamo zahvaljujoč gledališču. Gledališče je zelo močno, upre se in preživi vse, vojne, cenzorje in pomanjkanje.


  Dovolj je reči, da je "oder golo prizorišče iz nedoločenega časa" – vse, kar potrebuje, je igralec. Ali igralka. Kaj bosta storila? Kaj bosta rekla? Bosta kaj rekla? Občinstvo čaka, izvedelo bo, kajti brez občinstva ni gledališča – nikoli ne pozabite tega. En sam gledalec je občinstvo. A upajmo, da ne bo veliko praznih stolov! Razen pri Ionescu … Na koncu njegovih Stolov Starka reče: "Da, da, umriva v polni slavi … umriva, da bodo o naju govorili ... Tako bova vsaj svojo ulico imela …"


  Svetovni dan&nbsp; gledališča obstaja že 55 let. V 55 letih sem osma ženska, ki je bila povabljena, da napiše poslanico – če lahko temu rečete poslanica, seveda. Moji predhodniki (moški spol se vsiljuje!) so govorili o gledališču imaginacije, svobode in izvirnosti, da bi priklicali lepoto, multikulturalizem in postavljali neodgovorljiva vprašanja. Leta 2013, le štiri leta tega, je Dario Fo dejal: "Zato je edini izhod iz krize upanje, da se bo spet začel lov na nas in predvsem na mlade, ki bi
  se radi naučili dramske umetnosti: novo izgnanstvo gledališčnikov bi pod tako prisilo brez dvoma rodilo nepredstavljive prednosti za nove uprizoritve." Nepredstavljive prednosti – zveni kakor lepa formula, vredna, da jo vključimo v politično retoriko, se vam ne zdi?


  Ker sem v Parizu tik pred predsedniškimi volitvami, bi rada predlagala, naj se tisti, ki očitno hrepenijo po tem, da bi nam vladali, zavedajo nepredstavljivih prednosti, ki jih prinaša gledališče. Poudarila pa bi rada tudi, nobenega lova!


  Zame gledališče predstavlja drugega, je dialog in je odsotnost sovraštva. 'Prijateljstvo med narodi’ – ne vem čisto dobro, kaj naj bi to pomenilo, verjamem pa v skupnost, v prijateljstvo med gledalci in igralci in v trajno vez med vsemi ljudmi, ki jih gledališče združuje – tistimi, ki ga pišejo, tistimi, ki ga prevajajo, tistimi, ki ga razlagajo, ga oblačijo, krasijo, tistimi, ki ga interpretirajo, tistimi, ki ga ustvarjajo, in tistimi, ki vanj zahajajo. Gledališče nas ščiti, nam daje zavetje
  … Verjamem, da nas gledališče ljubi, kakor mi ljubimo njega.


  Spominjam se sodelovanja z režiserjem stare šole; ta je vsak večer, preden se je dvignil zastor, glasno in odločno zaklical: "Naredite prostor gledališču!" – naj bodo to nocoj moje zadnje besede.


  Hvala.


  &nbsp;


  Prevedla: Barbara Skubic


  Prevodi citatov:
  <em>Samuel Beckett. (2003): O, krasni dnevi Ljubljana : Slovensko narodno gledališče Drama. Prevedel Aleš Berger.
  Eugène Ionesco. (1973): Učna ura : Stoli &nbsp;[tragična farsa]. Ljubljana: Scena. Prevedla Alja Tkačev.</em>


  &nbsp;


  &nbsp;
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 26 Mar 2017 20:43:07 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Slovenska poslanica ob svetovnem dnevu gledališča</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/slovenska-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-gledalisca_2/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  Gledališče je pravzaprav edina zares živa umetnost, umetnost, ki je neprenosljiva, enkratna, neponovljiva, vedno odvisna od spreminjajočega se avditorija, saj pred nami in v istem trenutku, ko jo sprejemamo, izgoreva živa in enkratna človeška energija, ki ji rečemo: igralska umetnost.
</p>
<p>
  Gledališče je izjemno tudi zato, ker je tako zelo človeško.
</p>
<p>
  Naj bo gledališka estetika še tako avantgardna, retrogardna, mehanična, koreografska, neverbalna, postmodernistična, kakršnakoliže ... vedno stoji, kljub vsemu in vsemu navkljub, na odru človek. Smrten človek. Bitje, ki živi in mineva prav tisti hip, ko ga gledamo. Na odru vedno gledamo Človeka – ki nam pripoveduje, ki se nam razdaja s takšno zaresnostjo, da je zaresnejši in prepričljivejši od življenja ... Noben mikrofon ne more človeških čustev narediti za bolj resnična, kot to zmore in zna
  človeški glas. Nobena tehnološka in dizajnerska oprema odrskega prostora ne more bolje poudariti človekove situacije kot dva, ki si na odru preprosto in iskreno zreta v oči.
</p>
<p>
  Ko opazujemo igralčevo umetnost, gledamo sebe iz velike bližine. Igralčeve žive besede se nas dotikajo drugače kot besede iz knjig. In vi, ki sedite v dvorani, ste zaradi igralčeve umetnosti nenadoma bolj živi, bolj resnični. Zato je igralec središče vesolja, ki mu rečemo gledališče.
</p>
<p>
  Slovenska družba, ki je izšla iz druge svetovne vojne, se je zavedala moči žive odrske besede. Najbrž na svetu ni naroda, ki bi med svojim bojem za svobodo gojil gledališče z enako vnemo kot borbene spretnosti. Znane so zgodbe, kako so partizanski gledališčniki iz zavezniških padal šivali kostume za predstavo. In to ne za kakšno socialistično agitko, ampak za Molièrovo komedijo. Tako je imelo gledališče tudi po vojni v slovenski družbi in kulturi poseben položaj. Gledališčniki so bili tako
  rekoč državotvoren element, pomemben člen naroda, in ne samo zabavljači. Danes pa je seveda drugače. Igralsko umetnost bi rada družba, ki jo zanimata zgolj trenutni uspeh in dobiček, zrinila na rob in potisnila v ceneno zabavljaštvo. Zavedati pa se moramo, da se igralska umetnost lahko bogato razcveti zgolj v umetniško ambicioznem gledališču, kjer ne gre samo za profit in zabavo.
</p>
<p>
  Živimo v času, ki nas neprestano bombardira z informacijami. Kar naprej nekdo nekaj hoče od nas, nas vleče na svojo stran ... Današnja potrošniško kapitalistična družba poskuša vsak trenutek vplivati na naše intimno mnenje. Tudi gledališče se trudi prepričati gledalca v svojo resnico, seveda gledališče to počne brez skritih namenov in s poezijo ... Poezija pa je trajna vrednost življenja, poezija pušča sled. Poezija je tista živa energija, ki se pretaka v zraku med nami in ki jo vsi, ki smo
  se zapisali gledališču, temu čudežnemu čaščenju slik, ki so resničnejše od življenja, vedno iščemo in znova in znova izgubljamo. Zaradi poezije je gledališče umetnost.
</p>
<p>
  Gledališče je zdravilno. Zdravi družbo. Ima sposobnost, da nas ponovno spomni na etične in moralne vrednote. Gledališče je tudi sámozdravilno. Sámo izvrže zlonamerne lažnivce, nastopače, puhloglavce, ki v gledališču vidijo zgolj promocijo svoje neumnosti in človeške plitkosti. Gledališče je potrpežljivo. Kot ljubezen. Gledališče je tek na dolge proge.
</p>
<p>
  Prav zato je še posebej pomembno, da se vsaj enkrat v letu spomnimo, da je gledališče umetnost in da za umetnost ne smejo in ne morejo veljati zakoni brutalnega in neetičnega kapitalizma. Umetnost obstaja zato, da nas neprestano opozarja, da v življenju obstajajo vrednote, ki se ne dajo kupiti in se ne prodajajo. Resnica, na primer, je takšna vrednota. In gledališče je vedno bilo in vedno bo glasnik resnice, pa naj se to v današnjih časih še tako nenavadno sliši.
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/slovenska-poslanica-ob-svetovnem-dnevu-gledalisca_2/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  Gledališče je pravzaprav edina zares živa umetnost, umetnost, ki je neprenosljiva, enkratna, neponovljiva, vedno odvisna od spreminjajočega se avditorija, saj pred nami in v istem trenutku, ko jo sprejemamo, izgoreva živa in enkratna človeška energija, ki ji rečemo: igralska umetnost.


  Gledališče je izjemno tudi zato, ker je tako zelo človeško.


  Naj bo gledališka estetika še tako avantgardna, retrogardna, mehanična, koreografska, neverbalna, postmodernistična, kakršnakoliže ... vedno stoji, kljub vsemu in vsemu navkljub, na odru človek. Smrten človek. Bitje, ki živi in mineva prav tisti hip, ko ga gledamo. Na odru vedno gledamo Človeka – ki nam pripoveduje, ki se nam razdaja s takšno zaresnostjo, da je zaresnejši in prepričljivejši od življenja ... Noben mikrofon ne more človeških čustev narediti za bolj resnična, kot to zmore in zna
  človeški glas. Nobena tehnološka in dizajnerska oprema odrskega prostora ne more bolje poudariti človekove situacije kot dva, ki si na odru preprosto in iskreno zreta v oči.


  Ko opazujemo igralčevo umetnost, gledamo sebe iz velike bližine. Igralčeve žive besede se nas dotikajo drugače kot besede iz knjig. In vi, ki sedite v dvorani, ste zaradi igralčeve umetnosti nenadoma bolj živi, bolj resnični. Zato je igralec središče vesolja, ki mu rečemo gledališče.


  Slovenska družba, ki je izšla iz druge svetovne vojne, se je zavedala moči žive odrske besede. Najbrž na svetu ni naroda, ki bi med svojim bojem za svobodo gojil gledališče z enako vnemo kot borbene spretnosti. Znane so zgodbe, kako so partizanski gledališčniki iz zavezniških padal šivali kostume za predstavo. In to ne za kakšno socialistično agitko, ampak za Molièrovo komedijo. Tako je imelo gledališče tudi po vojni v slovenski družbi in kulturi poseben položaj. Gledališčniki so bili tako
  rekoč državotvoren element, pomemben člen naroda, in ne samo zabavljači. Danes pa je seveda drugače. Igralsko umetnost bi rada družba, ki jo zanimata zgolj trenutni uspeh in dobiček, zrinila na rob in potisnila v ceneno zabavljaštvo. Zavedati pa se moramo, da se igralska umetnost lahko bogato razcveti zgolj v umetniško ambicioznem gledališču, kjer ne gre samo za profit in zabavo.


  Živimo v času, ki nas neprestano bombardira z informacijami. Kar naprej nekdo nekaj hoče od nas, nas vleče na svojo stran ... Današnja potrošniško kapitalistična družba poskuša vsak trenutek vplivati na naše intimno mnenje. Tudi gledališče se trudi prepričati gledalca v svojo resnico, seveda gledališče to počne brez skritih namenov in s poezijo ... Poezija pa je trajna vrednost življenja, poezija pušča sled. Poezija je tista živa energija, ki se pretaka v zraku med nami in ki jo vsi, ki smo
  se zapisali gledališču, temu čudežnemu čaščenju slik, ki so resničnejše od življenja, vedno iščemo in znova in znova izgubljamo. Zaradi poezije je gledališče umetnost.


  Gledališče je zdravilno. Zdravi družbo. Ima sposobnost, da nas ponovno spomni na etične in moralne vrednote. Gledališče je tudi sámozdravilno. Sámo izvrže zlonamerne lažnivce, nastopače, puhloglavce, ki v gledališču vidijo zgolj promocijo svoje neumnosti in človeške plitkosti. Gledališče je potrpežljivo. Kot ljubezen. Gledališče je tek na dolge proge.


  Prav zato je še posebej pomembno, da se vsaj enkrat v letu spomnimo, da je gledališče umetnost in da za umetnost ne smejo in ne morejo veljati zakoni brutalnega in neetičnega kapitalizma. Umetnost obstaja zato, da nas neprestano opozarja, da v življenju obstajajo vrednote, ki se ne dajo kupiti in se ne prodajajo. Resnica, na primer, je takšna vrednota. In gledališče je vedno bilo in vedno bo glasnik resnice, pa naj se to v današnjih časih še tako nenavadno sliši.
]]></content:encoded>
			<pubDate>Sun, 26 Mar 2017 20:38:45 +0200</pubDate>
		</item>
				<item>
			<title>Umrla je Olga Jančar</title>
			<link>http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/umrla-je-olga-jancar/</link>
			<description><![CDATA[<p>
  "Bila je najtesneje, s popkovino povezana z mariborskim Slovenskim narodnim gledališčem. Njena nekdanja pisarna, kjer je bil marketing in direkcija Borštnikovega srečanja pa še marsikaj, je bila kot igrivi fundus. Vedno je bilo dinamično, zabavno ustaviti se v njej. Olga je bila resnično ena od "legend" festivala Borštnikovo srečanje (FBS). Prva je bil neizpodbitno Branko Gombač, druga pa Olga, ki je bila v nekem obdobju direktorica festivala. Po smrti predsednika Rudija Šeliga in kasneje
  skupaj s Tonetom Partljičem. A tista zadnja leta je bila že manj prisotna zaradi bolezni. In je Partljič sam delal kot direktor in obenem kot predsednik sveta FBS. Pravila so bila neurejena in vodenje festivala je bilo izredno naporno.<br />
  Olga je bila eden največjih multipraktikov v mestu, sijajna organizatorica. Sicer brez sistema, intuitivna, a vsemogočna." (<a href="http://www.vecer.com/odsla-je-olga-jancar-6318690">iz zapisa: Melita Forstnerič Hajnšek, 7. 3. 2017, Večer</a>)
</p>]]></description>
			<guid isPermaLink="true">http://www.2017.borstnikovo.si/aktualno/umrla-je-olga-jancar/</guid>
			<content:encoded><![CDATA[
  "Bila je najtesneje, s popkovino povezana z mariborskim Slovenskim narodnim gledališčem. Njena nekdanja pisarna, kjer je bil marketing in direkcija Borštnikovega srečanja pa še marsikaj, je bila kot igrivi fundus. Vedno je bilo dinamično, zabavno ustaviti se v njej. Olga je bila resnično ena od "legend" festivala Borštnikovo srečanje (FBS). Prva je bil neizpodbitno Branko Gombač, druga pa Olga, ki je bila v nekem obdobju direktorica festivala. Po smrti predsednika Rudija Šeliga in kasneje
  skupaj s Tonetom Partljičem. A tista zadnja leta je bila že manj prisotna zaradi bolezni. In je Partljič sam delal kot direktor in obenem kot predsednik sveta FBS. Pravila so bila neurejena in vodenje festivala je bilo izredno naporno.
  Olga je bila eden največjih multipraktikov v mestu, sijajna organizatorica. Sicer brez sistema, intuitivna, a vsemogočna." (<a href="http://www.vecer.com/odsla-je-olga-jancar-6318690">iz zapisa: Melita Forstnerič Hajnšek, 7. 3. 2017, Večer</a>)
]]></content:encoded>
			<pubDate>Tue, 07 Mar 2017 23:41:05 +0100</pubDate>
		</item>
		</channel>
</rss>