Biblija

Ana Kolenc

Sedmi tekmovalni dan Festivala Borštnikovo srečanje si bomo ogledali predstavo Biblija, prvi poskus v režiji Jerneja Lorencija. Dopoldne teče beseda o Antigoni – princesi in upornici. Antigonska dejavna volja je še vedno živa in aktualna saj spreminja ... misel v smisel ...  Biblija pa je zapis misli iz katerih izvirajo smisli sveta. Biblija je palimpsest – ostrgano za ponovno rabo. Lorenci z ekipo uprizori raznolika svetopisemska besedila: Visoka pesem, Pridigar ali Kohelet, Ezekijel in Jobova knjiga.

Stara zaveza je začela nastajati v 7. stoletju pr. n. št. in je bila dokončno zaključena šele leta 100, ko so v uradni judovski kanon uvrstili tudi Visoko pesem. Slovensko ime Visoka pesem izvira iz nemškega naslova Hohelied oziroma Hohes Lied, ki ga je prvi uporabil Martin Luther. Visoka pesem – ljubezensko lirsko pesnitev, režiser še posebej izpostavi.

Še nekaj o prevodu: Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta. Nastal je v 3. in 2. stoletju pr. n. št. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev – 70. Prvi prevod Svetega pisma v latinski jezik se imenuje Vulgata (latinsko splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila prav na Vulgati. Prevajanje Biblije v slovenščino je potekalo deset let, brez slovarjev in drugih jezikovnih knjig. Dalmatin je sicer poznal hebrejščino in grščino, a je izhajal iz Luthrovega prevoda.  Današnji prevodi temeljijo na izvirniku.

Uprizoritev Biblije je v korelaciji z logosom. Grška beseda logos pomeni razum, um, besedo ali govor. Etimološko je povezana s slovensko besedo razlog. Že sam prevod besede govori zase.

Vse ima svojo uro, vsako veselje ima svoj čas pod nebom:

7 Je čas paranja in čas šivanja,

čas molčanja in čas govorjenja.

Biblija, Pridigar (Kohelet) 3