Festival Borštnikovo srečanje

Nahajate se na arhiviranem spletnem mestu 52. Festivala Borštnikovo srečanje - za obisk aktualnega spletnega mesta, kliknite tukaj.

52. Festival Borštnikovo srečanje

20. - 29. oktober 2017 | Maribor, Slovenija

Skok na vsebino // Skok na meni

Festival Borštnikovo srečanje - Uvodna stran

52. Festival Borštnikovo srečanje


Petek, 27. oktober 2017

Knjižnica MGL in Znanstvena založba FF

Nika Prusnik Kardum

V torek so se nam v Vetrinjskem dvoru pridružili trije gostje. Petra Pogorevc, urednica Knjižnice MGL, lutkar, režiser in pedagog Edi Majaron in profesorica za slovensko književnost dr. Mateja Pezdirc Bartol. Najprej je bilo govora o knjigah, ki sta izšli v Knjižnici MGL, Gledališče pekarna Iva Svetine in Vera v lutko Edija Majarona. Petra Pogorevc je poudarila, da sta obe knjigi zapolnili pomembno vrzel v založniškem prostoru, saj sta prvi takšni knjigi pri nas in zato dragocena zapisa. Vera v lutko, katere geneza izhaja iz že prej obstoječe istoimenske knjige izdane v srbščini,  orisuje Majaronov pogled na lutkarstvo in vsebuje bogata poglavja o slovenskem lutkarstvu, ki delujejo kot dokument nekega časa. Edi Majaron je v pogovoru spregovoril o svojem odnosu do lutkarstva, o usodi lutk na slovenskem, o tem kako regulirati lutkarski ego, o svojem življenju v povezavi s tem poklicem in nas ljubko začaral v svoj svet lutk. Sledil je pogovor z Matejo Pezdirc Bartol, ki je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete izdala svojo knjigo Navzkrižja svetov: študije o slovenski dramatiki. Ta se še posebno osredotoča na sodobno slovensko dramatiko;  vsebuje enajst študij, v katerih se sprehodimo skozi zgodovino slovenske dramatike, med drugim ponuja prvo študijo posvečeno sodobnim slovenskim dramatičarkam, članek o slovenski komediji, posebno poglavje namenja Grumovi nagradi, študijo ženskih likov v Cankarjevi dramatiki, opus Vitomila Zupana kot dramatika ipd. Bartolova je ob pogovoru poudarila izredno bogat ustvarjalni opus sodobnih slovenskih dramatičark, ki jih je oklicala za izredno drzne, inovativne, družbeno kritične avtorice, ki se poslužujejo najrazličnejših tem. Spregovorili smo tudi o usodi slovenskih tekstov v naših gledališčih. Raziskava je namreč pokazala, da je bilo na primer na odru ljubljanske Drame, od začetka njenega obstoja do danes, uprizorjenih pičlih petnajst odstotkov slovenskih tekstov. Nekaj časa smo posvetili tudi Grumovi nagradi, kot najodmevnejšemu dogodku posvečenemu dramatiki.


Iskalnik