Marko Sosič
Grozljiva lepota
Slovensko stalno gledališče Trst / Teatro Stabile del Friuli Venezia Giulia
Premiera 20. 4. 2017
Vsaka jezikovna različica traja 1 uro.
Režiser Matjaž Farič
Avtorica priredbe Žanina Mirčevska
Avtorica prevoda v italijanščino Laura Sgubin
Dramaturginja Staša Bračič
Scenografka Ana Rahela Klopčič
Kostumografka Sanja Grcič
Izbor glasbe Matjaž Farič
Avtor projekcij Matjaž Farič
Asistentka kostumografke Lucija Kušar
Asistent dramaturginje Sandi Jesenik
Prevajalka v režijskem procesu Elena Husu
Igrajo
Ona, Tiziana, Rita Maruša Majer
On Primož Forte
Emilio, Enzo Tadej Pišek
(slovenska zasedba)
Lei, Tiziana, Rita Lara Komar
Lui Riccardo Maranzana
Emilio, Enzo Filippo Borghi
(italijanska zasedba)
Krstna uprizoritev novega dramskega besedila tržaškega avtorja, dve stalni gledališči, ki skupaj spregovorita o spoprijemanju človeka z izzivom velike strasti; neobičajna oblika predstave z dvojno zasedbo in dvojno jezikovno različico, s katero občinstvo doživlja emocije istega besedila z dveh različnih zornih kotov: vse to je Grozljiva lepota/Paurosa bellezza. Dramske podobe so nastale na osnovi svobodne interpretacije podvigov, zapisov in življenj tržaških alpinistov Emilia Comicija, Enza Cozzolina in Tiziane Weiss, a hočejo biti bolj zveste njihovim idealom kot biografskim podatkom. Most med poetično dimenzijo teh idealov in realnostjo usodne strasti je postavil režiser in koreograf Matjaž Farič, ki ponuja emocijsko nabito branje tudi s fizičnim izražanjem igralcev. Resničnost in fikcija se prepletata na osnovi misli, zgodb in besed Emilia, Enza, Tiziane in Rite, ob katerih je tudi lik avtorja na eni strani ter impozantne, fascinantne in nevarne Gore na drugi. Gora je namreč prava protagonistka "grozljive lepote", je tista skrivnostna sila, ki vabi do skrajne meje svojih fizičnih zmogljivosti.
Z gore lahko pogledamo na svet z višine, vse se zdi majhno in nima več teže. Težo imajo samo še ljudje, njihova eksistenca in njihovo bistvo. To so odnosi, moč in strast do lepote. [...] Predstava je izčiščena, oder je gol, središče so igralci in projekcije na platnu. Igralce začutimo v njihovi telesnosti, s katero zasedajo oder.
Ivana Zajc, Primorski dnevnik, 23. 4. 2017
