Po navdihu romana Estetika odpora Petra Weissa
Naše nasilje in vaše nasilje
HAU Hebbel am Ufer, Berlin (DE) in koproducenti Slovensko mladinsko gledališče (SI), Wiener Festwochen (AT), Zürcher Theater Spektakel (CH), Kunstfest Weimar (DE), Hrvatsko narodno kazalište Ivana pl.
Na sporedu
Slovenska premiera 13. 10. 2016, Slovensko mladinsko gledališče
Predstava traja približno 1 uro 15 minut in nima odmora.
Režiser Oliver Frljić
Dramaturg Marin Blažević
Scenograf Igor Pauška
Kostumografka in oblikovalka maske Sandra Dekanić
Oblikovalec svetlobe Dalibor Fugošić
Adaptacija svetlobe David Cvelbar
Oblikovalec zvoka Silvo Zupančič
Izbor glasbe Oliver Frljić
Strokovna sodelavka Aenne Quiñones
Asistentka režije Barbara Babačić
Producent Hannes Frey
Igrajo
Barbara Babačić Barbara Babačić k. g.
Rasha Omran Daša Doberšek
Mathijs Uroš Kaurin
Abi Aziz Dean Krivačić
Mihailo Tamar Jerko Marčić k.g.
Noor Nazari Nika Mišković k. g.
Amal Petrovič Draga Potočnjak
Hadi Al-Zaidi Matej Recer
Rauf Asgarov Blaž Šef
Predstava Naše nasilje in vaše nasilje opazuje Evropo, ki jo je – kako naivno – presenetila begunska kriza, Evropo, ki brez pomislekov pozablja na svojo kolonialno preteklost, medtem ko zapira meje tisočim, ki bežijo prav pred posledicami evropske in ameriške politike. Kakor da bi dvajseto stoletje trmasto počelo samo eno – podpihovalo nacionalne narcizme, ki so eno množico učili, da je boljša od drugih, ob tem pa namerno pozabljalo, da je že izključenost sama oblika nasilja.
Enaindvajseto stoletje pa nas še naprej uči iste lekcije, le da ob tem uporablja nepogrešljivo orožje: strah. In strah je vendarle najzanesljivejši prvi pogoj za sovraštvo.
Zato Naše nasilje in vaše nasilje zastavlja nekaj zelo neprijetnih vprašanj: Ali se zavedamo, da je naše blagostanje odvisno od tisočev mrtvih na Bližnjem vzhodu? Ali žrtve terorističnih napadov v Parizu in Bruslju objokujemo enako kot žrtve v Bagdadu in Kabulu? V katerem trenutku smo začeli verjeti, da smo gospodarji resnice in da je naš Bog mogočnejši od drugih?
Način pripovedovanja in gledališka sredstva, ki jih režiser uporabi za doseganje učinkov, so izrazito dvoplastni. Površinsko spremljanje, tako v odzivih iz tujine, je hitro naletelo na odpor, zgražanje in samoobrambno držo. […] Medtem ko podrobno opazovanje, poslušanje in doživljanje atmosferskega valovanja v predstavi govori predvsem o velikem umetniškem delu. Kako prefinjeno režiser gledalca zapeljuje iz prizora v prizor in s tem tke skoraj otipljive vezi, mu da dihati, ga zmede, razjezi, užalosti, obenem pa ga prežema s svojim mojstrstvom.
Petra Tanko, Radio Slovenija, 14. 10. 2016
